Mladi generacije Z so večji potrošniki kot prejšnje generacije, manj razumejo učinke oglaševanja na njihovo ustvarjanje potreb, in posledično potem na samo kupovanje. So bolj obremenjeni potrošniki, predvsem z zadevami, ki so materialne narave. Medtem ko se je v prejšnjih generacijah oglaševalo preko plakatov, jumbo plakatov, reklam, radijskih oglasov, je danes večina potrošnikov prisotnih na družbenih omrežjih. Mediji so sredstva, preko katerih oglaševalci skušajo prenesti svoje ključno sporočilo do potrošnikov.

A so mladi žrtve marketinga? Odgovarja Tilen Hočevar, svetovalec Centra Logout:

'Absolutno so žrtve marketinga. Na eni strani neposrednega marketinga, torej tistega, ki ni prikrit, pa tudi tistega ki je prikrit s pomočjo vplivnežev. Tistih, ki vplivajo predvsem na naše mlade potrošnike, spletnih vplivnežev ali ustvarjalcev spletnih vsebin. Se pravi, so žrtve nenehnega oglaševanja preko vseh digitalnih okolij kjer se gibajo, tako iger, kot družbenih omrežij Na drugi strani pa tudi tistih prikritih načinov, ki pa jih mlajši uporabniki toliko težje prepoznajo. Še posebej tisti, ki vstopajo v ta svet še pred priporočeno starostjo 13 let, na družbenih omrežjih, pa te zadeve sploh ne prepoznajo.'

Nakupujejo po nagovorih vplivnežev? V katerih primerih si postavljajo meje?

'Prihaja do tega, da mladi samo slepo slišijo neko sporočilo, in nujno morajo imeti recimo dotično tehnološko napravo, ali pa določeno znamko čevlja, ali nekaj tretjega. Najbolje si znajo postaviti meje takrat, ko pride do osmislitve tega, da to zapravljanje denarja ni bilo najbolj premišljeno. Se pravi, da ima čevelj vreden 10e podobno funkcionalnost kot čevelj za 150e. Drugače pa je, ko po drugi strani zapravljajo na področju mikrotransakcij, kjer s pravim denarjem kupujejo virtualne zadeve. '

Če bi jih primerjali z njihovimi starši, kakšne so generacijske razlike v 'zapravljanju'?

'Staršem današnjih mladostnikov ni razumljivo, čemu so oni v tolikšni meri obremenjeni z izdelki, ki so ogromnih vrednosti. Ne razumejo, zakaj potrebujejo telefon v vrednosti 1200e, ki ni bistveno boljši od tistega za nekaj 100e. Starši pogosto ne razumejo te zadeve, mladi so pa slepo obremenjeni, da to zadevo morajo imeti, sicer niso del skupnosti in so izključeni ali postanejo žrtev nasilja. Je pa to popolnoma skladno z njihovimi potrebami v mladostništvu, ampak so te na popolnoma napačnih mestih. Danes vrednotenje mladostnikov poteka v obliki ogenjčkov na Snapchatu, in tekmovanja kdo ima boljši telefon, in podobno.'

Mladi staršem tudi večkrat očitajo, da si pa oni marsikaj kupijo in privoščijo…

'Ampak tam pa pride vedno do tistega ključnega vprašanja, ali je starš oddelal tiste svoje osnovne obveznosti, svoje delo, da si je zagotovil sredstva, da si lahko privošči tisto osnovno in še nekaj dodatnega. In na ravni otroka ali mladostnika enako. Ali je ta otrok opravil svoje osnovne obveznosti, delo in pa obveze doma, da potem dobi nagrado ali pa recimo neko obliko plačila, neko žepnino. Potem pa je vedno predmet dogovora med starši in mladimi, za kaj se zapravi ta denar. In ko govorimo o tehnoloških napravah in z vsem povezanim s tem, naj bo to skupen kompromis, se pravi predmet dogovora celotne družine.'

Mladi generacije Z včasih kupujejo impulzivno, na njih vplivajo prijatelji, družina, vplivneži, pa tudi razpoloženje in okoliščine. A tako kot vsi ostali, tudi oni s svojimi nakupi, kot potrošniki, vplivajo na gospodarstvo in okolje, na mnoga življenja, se sprašujejo o surovinah, prevozu, ceni, le da po besedah Tilna Hočevarja ne razmišljajo ravno socialno. So pa obremenjeni z okoljsko problematiko. Ta skrb je prisotna v njihovih življenjih bolj kot je bila prisotna v življenjih prejšnjih generacij.

Daljšemu prispevku v okviru Euranet Plus Gen Z podcasta na to temo, kjer izpostavimo tudi nekaj odzivov mladih v nekaterih drugih evropskih državah članicah, pa lahko prisluhnete v spletnem arhivu 365.

Vesna Danilović Novak, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope