Veliko programov spodbuja akademske dejavnosti mladih na področju evropske integracije in širjenje znanja o Evropski uniji. Nekateri gredo po izkušnje v tujino, drugi si jih nabirajo doma, spet tretji sploh ne vedo, kako unija s svojim delovanjem vpliva na njihovo življenje. Priložnosti za učenje in zbiranje informacij pa je danes več kot dovolj, menijo sogovorniki tokratnega prispevka v okviru #GenZ podcasta EU za vso mladino?

V okviru programa Erasmus je Slovenija v zadnjih 20 letih v tujino na izmenjavo poslala več kot 100.000 učencev, dijakov, študentov in učiteljev. Eden od teh je tudi 20-letni Nej Jelen, študent na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Pri nevladni organizaciji Movit trenutno dela kot ambasador projekta Discover EU - ukrep programa Erasmus+, ki mladim daje priložnost, da raziščejo raznolikost Evrope, spoznajo njeno kulturno dediščino in zgodovino ter se povežejo z ljudmi z vse celine, vse to z brezplačno vozovnico Interrail. Nej na podlagi dosedanjih izkušenj meni, da Evropska unija še kako dela zanj: ,,Mogoče sem tukaj malo pristranski, ker sodelujem v projektu, ki razpiše mladim karto. Glede na to, da sem jaz to karto dobil, lahko zagotovo rečem, da dela nekaj stvari za mene, ampak mogoče se pa ne vsem mladim zdi tako, da imajo kaj od nje. Kolikor jaz vem, je cel kup projektov od Erasmus+, Erasmus Mladina, pa do Solidarnostne enote, to so vsi projekti, ki so za približno neko tako starostno skupino, lahko pač v bistvu od osnovne šole, pa vse do fakultete učenci, dijaki in študenti sodelujejo. Poleg tega pa Evropska unija organizira tudi različne dogodke, kjer imajo mladi ogromno priložnosti, da se pač udeležujejo tega in sodelujejo zraven.''

Nej se je kot evropski državljan začel aktivno udejstvovati že v gimnaziji, kjer so imeli razne Erasmus projekte, bili pa so tudi Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. V času covida je sodeloval tudi v programu Lažne novice v času demokracije. Kljub temu, da uživa veliko priložnosti, ki jih mladim ponuja Evropska unija, pa še zmeraj vidi prostor za izboljšave, ko gre za dostop Unije do širšega kroga mladih. Sam verjame, da je veliko odvisno od mladih samih: ,,Vsem je zmeraj težko ustreči, ampak predvsem pa, če bi poskušalo več mladih, tako kot sem jaz, ki imam veliko prijateljev, ki sodelujejo v kakšnih projektih, če bi vsi ti prijatelji povedali malo naokrog in povabili koga in vztrajali pri tem, da še kdo sodeluje, se mi zdi, da je to kar dober način, da se doseže večje sodelovanje, večje aktivno državljanstvo in s tem pač boljše poznavanje Evropske unije kot same.''

Klara Žerjavič je šestnajstletna slovenska dijakinja, ki v Bruslju obiskuje 10. razred mednarodne nemške šole. Tam živi s sestro in starši, ki so tam zaposleni. Doma govorijo slovensko, a Klara pove, da ni nič nenavadnega, da gledajo nemške novice in hodijo v kino gledat filme s francoskimi podnapisi. Klara je Slovenka, a ker se je rodila v Berlinu in že dvanajst let živi v Belgiji, se počuti kot prava Evropejka. Čeprav še nima lastnih izkušenj s programi, ki jih ponuja Evropska unija, pa kljub svoji mladosti že kaže veliko zanimanje za vse, kar je povezano z Unijo: ,,Meni se zdi, da že dela stvari za mene. Seveda mi daje varnost, tudi možnost za šolanje, dobro šolanje, pa tudi nasploh, zlasti preko socialnih omrežji, daje mi interes za to, da lahko spremljam malo več politike, in tudi nasploh se mi zdi, da mi pomaga v življenju.''

Ko gre za širjenje informacij o možnostih, ki jih Evropska unija ponuja mladim, Klara velik pomen pripisuje socialnim omrežjem: ,,Socialna omrežja so zelo pomembna, veliko najstnikov, pa tudi starejših, je na Instagramu, na Facebooku. Tako se zelo hitro lahko pride do mlajših. Kar pa se mi tudi zdi, je to, da bi nasploh v šoli učitelji lahko kaj lažje razložili in teh stvari ne bi predstavili kot nekaj težkega in da se je treba učiti za to, ampak da bi to naredili bolj skulirano, kot da gre za nekaj, kar bi lahko vsak uporabil, kar bi lahko vsakega zanimalo. In da tudi ti, ki so v parlamentu, ne bi delali takšne resne stvari iz tega, saj je potem tudi mlajše malo strah, koliko je to velika stvar in koliko je to težko.''

Tudi 24-letni Petar Mrdović ima podobno kot Nej Jelen izkušnjo s programom Erasmus+, prav tako je sodeloval v številnih drugih programih in projektih, ki so bili sofinancirani s sredstvi EU, vključno z Discover EU, ki je po njegovih besedah eden boljših evropskih projektov za mlade. Je eden izmed dveh študentov na College of Europe v Belgiji, kjer opravlja specializiran podiplomski program, ki ponuja tudi EU študije. Pred tem je sodeloval kot mladinski delegat Slovenije pri Svetu Evrope, kot mladinski delegat Slovenije in EU v državah Vzhodnega partnerstva in kot mladinski ambasador EU dialoga v Sloveniji. Na vprašanje "Kaj bi morala EU storiti, da bi bila bližje (vsej) evropski mladini?", Petar pravi: ,,Zdi se mi, da ima Evropska unija tukaj še veliko manevrskega prostora, zlasti na področju izobraževanja, saj se v trenutnem izobraževalnem programu in v procesu premalo pozornosti namenja Evropski uniji in pa razumevanju delovanja unije. Res je, da gre za malce bolj zakompliciran proces delovanja, ampak vseeno neke osnove bi mladi že morali pridobiti tekom svojega izobraževanja, ker danes govorimo že o generacijah, ki so bile pravzaprav rojene znotraj Evropske unije in je pravzaprav to neke vrste tudi njihov projekt, s katerim so odraščali. Kot drugo, pa bi omenil predvsem recimo vse te projekte, ki jih Evropska unija sofinancira, da se tukaj naredi tudi neka malce večja kampanja predvsem glede ozaveščenosti, da mladi vedo oziroma se zavedajo vsega, kar jim Evropska unija ponuja, pa kako zelo prisotna je v našem vsakdanjem življenju. Evropske unije si ne smemo imeti za samoumevno, kot jo nekateri danes jemljejo, pa gre res za projekt, ki se je razvijal torej vseh teh let po koncu druge svetovne vojne in je pravzaprav res ena izjemna, izjemna možnost za razvoj mladih, in potem tudi za pridobivanje te evropske identitete.''

Kaj pa podeželska mladina? Kako priti do mladih, ki so umaknjeni iz urbanih središč in številnih možnosti, ki jih uživajo mladi v mestih? Nej Jelen odgovarja: ,,Ja, verjetno se itak zdi, da je to kar zahtevna stvar. Ampak, če bi že v šolah malo povedali o tem, ni treba veliko, pač o različnih programih Evropske unije in vse te mlade poskusili vpeljati v nekaj, bi se verjetno kar poznalo tudi zunaj mest.''

Da imajo mladi na podeželju veliko možnosti za nabiranje izkušenj in dostop do informacij glede evropskih programov za mlade, meni tudi naša slovenska dijakinja v Bruslju Klara Žerjavič, a ob tem dodaja: ,,Nasploh tudi ti, ki živijo izven mest, hodijo v neke šole in imajo možnosti sodelovati pri aktivnostih, lahko pač gredo v mesto in si malo ogledajo stvari, lahko pa bi seveda tudi organizirali kakšne izmenjave med učenci in dijaki, ki živijo v mestu in med tistimi, ki ne živijo v mestu, da vidijo, kakšno je življenje na drugi strani. Nasploh se mi zdi pomembno da bi se morali ti, ki živijo na podeželju, zavedati, da je edina možnost kako jim lahko pomagamo, ta, da sami pridejo v parlament, saj oni najbolj vedo kaj potrebujejo, žal pa v parlamentu velikokrat ne mislijo na njih.''

Potrebo po dodatnih projektih sofinanciranih z evropskimi sredstvi, ki bi dosegli še več mladih, zlasti tiste, ki živijo zunaj urbanih središč, pa za konec izpostavlja tudi Petar Mrdović: ,,Znotraj držav članic bi se še posebej bilo potrebno osredotočiti na osebne kontakte, na izmenjavo mnenj in interakcijo mladih, tako iz mest kot s podeželja, narediti primerjavo razlik, skozi različne projekte, okrogle mize, debate, ki bi jih organizirali na določene tematike oziroma področja, ki mlade v tem trenutku najbolj zanimajo. Mlade, ki živijo na urbanih ali pa ruralnih območjih, bi bilo potrebno seznaniti s tem, da je Evropska unija prisotna pravzaprav vsepovsod in na vsakem koraku našega vsakdanjega življenja. Če pogledamo recimo samo v našo denarnico, je Evropska unija tukaj prisotna skozi enotno denarno valuto, skozi vozniško dovoljenje, skozi osebni dokument, skratka vse to nam omogoča to mobilnost in potovanje po Evropski uniji, potem je tukaj recimo še evropska zdravstvena izkaznica, ki nam omogoča nujno zdravniško pomoč v vseh državah članicah in podobno. Skratka res je treba ciljati vidike vsakdanjega življenja, kjer neke stvari jemljemo za samoumevne, kljub temu, da so tukaj zahvaljujoč Evropski uniji.''


Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope