Vrzeli najbolj prizadenejo mlade in ženske, večja je verjetnost, da bodo sprejeli slabe finančne odločitve, ki imajo lahko drage in trajne posledice, zato so bolj ranljivi za ekonomsko nasilje. Zakaj je finančna izobrazba za mlade tako pomembna, kako se lahko razvije? Podrobneje o tem z Ano Vizovišek, finančno mentorico, predavateljico, specialistko za financiranje in osebni proračun in pisateljico. Zadnja knjiga, ki se je znašla na policah, je Adijo, finančni stres.
Finančni stres je eden izmed, bom rekla, takih zelo pomembnih faktorjev v našem življenju in ni prisoten zgolj pri tistih, ki nimajo denarja, ampak če bomo vprašali tudi tiste, ki ga imajo morda več, bodo prav tako rekli, da doživljajo stres. Tako da to je nekaj, s čimer se je dobro čim prej soočiti, a ne, ... in ga znati tudi premagovati.
Zakaj je finančna izobrazbo za mlade tako pomembna ?
Direktorica centra v Ameriki Anamarija Lussardi je nekoč izjavila, da tako kot je bila pismenost, torej sposobnost pisanja in branja ključna nekoč, je danes finančna pismenost ključna za dobro vključitev v družbi. Zakaj? Zato, ker je to tisto, kar nam da neko osnovno znanje in sposobnost, da znamo sprejemati prave finančne odločitve, ker kar vemo, je to, da če v finančnem svetu sprejmemo slabe odločitve, da imajo lahko zelo hude posledice in da nimamo v življenju ravno ogromno časa, da jih potem tudi popravljamo, a ne?
Kakšna je zdajšnja generacija recimo mladostnikov, najstnikov, kako razumejo finančni sistem, ali so recimo v drugačnem svetu?
Gotovo so v drugačnem svetu, predvsem bolj digitalnem svetu, a ne, če gledamo mlade, ki jim jezik ni, tudi če gledam..., oni zelo radi raziskujejo, a ne, če pogledamo svet, kripto jim je že zelo mladim zelo blizu, marsikomu. So lahko stari petnajst let, sedemnajst, ki so že poizkušali kaj ta svet pomeni, pustimo, da gre za izredno špekulativni svet in nevaren, hkrati pa vendar vidimo, kako je mladim to mogoče še bolj zanimivo.
Ali naj mladi recimo ali pa sploh mladostniki tudi potem že v malce zrelejših letih na nek način združujejo študij in potem službo in iščejo na tak način neko finančno neodvisnost ali pa svobodo? Ne vem, to sta dva zelo različna pojma, tudi, a ne?
Ja, ta beseda svoboda je zelo zaželena beseda. Marsikdo jo uporablja, pa vendar sama rečem, da gre za zelo tako manipulativno besedo, nevarno. Kar je treba pojasniti je, da finančno svobodo zgolj doseže 0, 0001 promil ljudi na svetu. Torej zakaj bi stremeli k nečemu, ki pravzaprav nas lahko samo, bom rekla, obremenjuje in demotivira? Pomembno je gotovo dobivati izkušnje, delovne in hkrati študirati, zdaj seveda jaz sem zato, ker sem sama to delala in vem, kako vredne so potem te naše izkušnje, ki jih imamo bodisi z ljudmi, a ne, z različnim oblikam dela. To vse nam pride prav in velikokrat pravijo, da si potem veliko bolj organiziran in tudi študij, ki ga študiraš, bolje razumeš. Kar imajo mladi, česar mi nimamo, je to, da imajo čas in tisti v finančnem svetu, ki delujemo, pravimo, da je največji kapital v času, ker če ti kot mlad začneš dajati na stran, boš dajal veliko manj in veliko več dosegel že zelo zgodaj in tudi za starše to velja in je pomembno, da otrokom pomagamo, ko so majhni, začnemo z malim zneskom in ko bo star osemnajst, petindvajset let, bo imel, tako bom rekel, lahko zelo lepo popotnico. Morda kot primer, neki izračun ki ga dam približno, bom na pamet povedala: Recimo, če bi mi varčevali danes, ko se otrok rodi, 50 evrov, osemnajst let, bi imeli cirka dvajset tisoč evrov, približno! Če pa bi mi, ko je otrok osemnajst let star, najeli kredit, ker bi mu želeli dati dvajset tisoč evrov, pa bi morali plačevati osemnajst let po cirka 147 evrov.
Sicer pa je zelo zgovorna tudi raziskovalna naloga mladega Mariborčana Vida Ivetiča, ki je še kot petnajstletnik raziskoval finančno pismenost mladih za raziskovalno nalogo je anketiral sto enaindevetdeset učencev o finančni pismenosti, za katero je pozneje prejel zlato priznanje na državnem tekmovanju.
Ideja je prišla tako, da mene je ta tema zelo zanimala. Potem sem povpraševal moje vrstnike, sošolce, prijatelje in ugotovil, da zelo malo poznajo temo in sem se začudil. Potem sem to na višji ravni hotel raziskati, učitelji pa so ravno takrat govorili o raziskovalnih nalogah. Potem sem se odločil, zakaj pa ne in izbral sem pet osnovnih šol. Imel sem tudi intervencijsko skupino, katerim sem dal enourno predavanje o finančni pismenosti in o tej temi. Tudi videlo se je potem v anketah, da so veliko bolje rešili kot ostali učenci, mislim, ostali vrstniki. Hotel sem videti ali bo kaj, zato ker sem potem tudi v raziskovalni nalogi na koncu predlagal izobraževanje v osnovni šoli in sem to hotel tudi dokazati, da če izobražujemo, so tudi dosežki boljši, kot pa če ne izobražujemo. Na koncu sem ugotovil, da je finančna pismenost zelo slaba pri devetih razredih, da učenci ne vedo dosti o tej temi. Ampak se je tudi zelo veliko učencev želelo o tem učiti, mislim, v osnovni šoli je tema o tem pri etiki predmetu, da se učimo kaj o financah, ampak očitno ni pomagala in je potrebno še
*
Daljšemu pogovoru o finančni pismenosti mladih lahko prisluhnete v podcastu na straneh Euraneta in portala RTV 365.
Ivo Kores, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope