Prihodnost Evrope je odvisna od zdravja planeta. Države članice EU so zavezane, da bodo do leta 2050 dosegle podnebno nevtralnost in izpolnile zaveze iz Pariškega sporazuma. Več o Evropskem zelenem dogovoru, s katerim želi EU doseči svoj cilj, pa Barbara Kvac iz Društva za sonaraven razvoj Focus:
Zeleni dogovor je v bistvu en skupek iniciativ Evropske komisije, katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Znotraj teh iniciativ so različne zakonodajne pobude in projekti. Imamo cilje v EU za zmanjšanje emisij, kratkoročne in dolgoročne, do 2030 so postavljeni cilji, za 2040 je bil predstavljen predlog cilja, pa v evropskem podnebnem zakonu je opredeljena podnebna nevtralnost do leta 2050 kot zavezujoč cilj na ravni EU. Potem pa imamo še druge cilje, sektorske, ki pa prispevajo k doseganju teh splošnih podnebnih ciljev.

Zastavljena je energetska in podnebna politika, ki naj bi čez malo manj kot tri desetletja pripeljala do ničelnih neto izpustov toplogrednih plinov, hkrati se naj bi vsako leto povečal delež obnovljivih virov in zmanjšala poraba energije. Na ravni EU se cilji dosegajo, do nedoseganja posamičnih ciljev pa prihaja predvsem na ravni posameznih članic EU.

Evropska unija si že v paketu zakonodaje iz leta 2008/2009 zastavlja cilje do leta 2020, ki so bili tako za zmanjšanje emisij kot za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, doseženi na ravni EU, pride pa potem do nedoseganja posamičnih ciljev na ravni držav članic. Recimo v Sloveniji še vedno nismo dosegli cilja za obnovljive vire energije do leta 2020, pa tudi nekatere druge države ne, rezerve so vsekakor na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov, zmanjšanja emisij v prometu, tako na splošno po večini držav Evropske unije.

Na drugi strani pa so države, ki zastavljene cilje na ravni EU presegajo:
To so države, ki si zadajajo bolj smele cilje in načrte od teh, ki jih predlaga Evropska komisija oziroma ki so zajeti v evropski zakonodaji, recimo Danska, Švedska, tudi Španija na nekaterih področjih, Nemčija.

Mladi se za podnebne spremembe in evropsko okoljsko politiko zanimajo ter vključujejo v številne projekte. Spremembe na teh področjih opaža tudi dijakinja Gimnazije Ptuj Špela Sedič, ki dodaja, da bi lahko z večjih finančnim vložkom storili še bistveno več:
Podnebne spremembe so zelo aktualna tema, saj je veliko poudarka na izboljšanju stanja našega planeta, v Evropski uniji pa pri tem poskušajo narediti čim več, da bi rešili planet skupaj s preostalim svetom. Ni pa odvisno samo od Evropske unije, ampak tudi od nas posameznikov, kakšna bo prihodnost na Zemlji. Jaz bi rekla, da kljub vsem iztočnicam in rešitvam ni dovolj denarnega vlaganja in zanimanja s strani Evropejcev v okoljsko politiko, z dovoljšno količino denarja bi lahko pospešili zeleni dogovor in vse rešitve, ki skušajo izvesti.

Barbara Kvac iz Društva za sonaraven razvoj Focus meni, da je EU eden najbolj razvitih delov sveta in je tudi sama največ prispevala k podnebnim spremembah zato bi si morala zastaviti še višje cilje in nase sprejeti večje breme:
Izpostavila bi to, da čeprav Evropska unija ima cilje, tako kratkoročne kot dolgoročne, ti cilji, če pogledamo globalno, niso v skladu s tem, kar nam podnebna znanost pripoveduje in svetuje. Namreč Evropska unija je ena najbolj razvitih delov sveta, ki je zgodovinsko gledano k podnebnim spremembam največ prispevala in ob upoštevanju načela skupne odgovornosti za naslavljanje podnebnih sprememb in hkrati zmožnosti ukrepanja bi si Evropska unija morala zastaviti še višje cilje kot jih imamo in s tem omogočiti, da to podnebno pravičnost, da nosijo večje breme tiste države, ki so več prispevale k ustvarjanju problema in ki imajo hkrati večje zmožnosti, boljše možnosti za ukrepanje.

Zaključila je, da številne raziskave kažejo, da je podnebno ukrepanje koristno iz več vidikov – ustvarjamo nova delovna mesta, nove priložnosti, vplivamo na kakovost zraka in nasploh na okolja, v katerem živimo; hkrati pa lahko ambiciozno in hitro ukrepanje prepreči velike škode, ki bi nas lahko tudi veliko stale.

Mateja Arnuš, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope