Slovenija je od leta 2004, ko je postala članica Evropske unije, med državami z najnižjo udeležbo na vseh evropskih volitvah. Kako nagovoriti pripradnike generacije Z in kakšno je njihovo mnenje, pa v tokratnem prispevku Euranet Plus Gen Z.

A ne samo govoriti o mladih, potrebno jih je kajpak tudi povprašati, kaj si mislijo, ali so potrebne spremembe in če že, kakšne. Kako mlajšo generacijo vključiti v procese odločanja oziroma kje sami vidijo največ možnosti in prostor za sodelovanje smo povprašali Jašo Levstika, alumnega Evropskega mladinskega parlamenta: »Jaz še vedno nisem popoln pristaš tega, da bi tretirali generacijske razlike na podoben način kot druge demografske razlike med ljudmi. Če gledamo na primer kulturne manjšine ali narodne manjšine ali spolno porazporeditev, pri teh vprašanjih je popolnoma nujno, da imamo na odločevalskih položajih enakovredno predstavništvo. Da je enaka porazporeditev spolov, da so vse manjšine vpletene v odločanje na relevantnih temah. Ampak, glede na generacijske razlike, se mi ne zdi, da je rešitev, da bo na odločevalskih položajih enak odstotek mladih kot v družbi. Navsezadnje se mi zdi, da se pri generacijskih razlikah moramo zanašati na to, da so starejše generacije preprosto bolj izkušene, pa ne govorim zdaj specifično glede politike, ampak tudi bolj izobražene. Iz tega stališča se mi definitivno zdi, da je najboljši način angažiranja mladih in generacijskih razlik, da se mlade vpelje v politiko po sistemu, da se posluša kaj jih zanima, kaj jih bo v prihodnosti zanimalo. In na drugi strani se mlade na ta način pripravi na generacijski premik, ki pač v normalni družbi zmeraj pride, je še izpostavil Jaša Levstik, alumni Evropskega mladinskega parlamenta. Dasiravno je Levstik poudaril, da ne podpira prevelikega izpostavljanja generacijskih razlik, pa je kot pripadnik generacije Z, prepričan, da bo potrebno nekaj spremeniti.

Temu se pridružuje tudi Matic Hrabar, ki deluje kot projektni vodja Evropskega mladinskega parlamenta Slovenije. Povprašal sem ga, ali je kot pripadnik generacije Z zadovoljen s političnim sistemom oziroma ali bi kaj spremenil: »Jaz mislim, da na splošno pripadniki generacije Z nismo najbolj zadovoljni s političnim sistemom v Evropski uniji, ker če bi bili z njim zadovoljni, bi se to zagotovo kazalo v višji udeležbi na evropskih volitvah, ali pa na splošno v boljšem odnosu do Evropske unije. Mislim, da je glavni problem to, kar se itak že več čas poudarja in se tiče tako generacije Z kot vseh ostalih generacij. In sicer ta neka oddaljenost vsega, kar se dogaja v Bruslju, kar se dogaja v Strassburgu in neko pomanjkanje transparentnosti. Poleg tega nimamo občutka, kot, da mi lahko neposredno vplivamo na to kar se dogaja oziroma, da se tam dogaja neka zelo oddaljena birokracija, ki je pač ne moremo razumeti,« izpostavlja Matic Hrabar, projektni vodja Evropskega mladinskega parlamenta Slovenije.

Aktualno vprašanje, ki se postavlja je kajpak tudi ali so pripadniki generacije Z zadovoljni z aktualnim političnim sistemom kot je oziroma ali bi kaj spremenili oziroma bi kaj spremenili. Jaša Levstik ob tem dodaja: "Po moje, zadovoljni bi težko rekli. Navsezadnje se mi zdi, da bi za marsikoga, katerokoli generacijo trenutno težko rekli, da je zadovoljen s sistemom in seveda bi vsak imel želje stvari spremeniti na bolje. Ampak po mojem je glavni problem pri tem, da v teoriji dejansko nimamo boljšega sistema, vsaj, kar se tiče osnov, kot je ta trenuten," še zaključuje Jaša Levstik, alumni Evropskega mladinskega parlamenta.

Tudi Matic Hrabar, projektni vodja Evropskega mladinskega parlamenta Slovenija, je prepričan, da se da kaj narediti in da bi lahko prišlo do sprememb a ob tem dodaja: Jaz mislim, da kar lahko mi naredimo zato, da se izboljša Evropska unija, že delamo po svojih najboljših močeh in to je sodelovanje po raznoraznih dogodkih, ki promovirajo v Evropsko unijo, da organiziramo dogodke, ki so nekakšna simulacija delovanja Evropskega parlamenta, da predstavimo mladim, kaj se dejansko dogaja v Evropski uniji, o katerih temah lahko Evropska unija odloča, kje ima svoje kompetence, o čem se pogovarjajo Evropski poslanci in da jim tudi omogočimo na nek način sodelovanje pri procesu odločanja v Evropski uniji, še izpostavlja Matic Hrabar.

Mladi so že večkrat artikulirali svoje želje in predstavili rešitve in nove ideje, a problem je, da se doslej prepogosto naleteli na gluha ušesa in posledično se to pozna tudi na nizki volilni udeležbi. Zanimivo bo videti ali se bo po letošnjih evropskih volitvah kaj spremenilo.

Borut Kampuš, Radio Slovenia International - Radio Si/Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope

Projekt #EuranetPlus - boljše razumevanje Evrope