Kaj so razlogi za generiranje skrajno desne ideologije, smo med drugimi povprašali doc.dr. Matjaža Nahtigala, predstojnika Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani in mlade študente v Ljubljani.

V številnih od 27 držav članic Evropske unije nacionalistične in globoko konservativne stranke pridobivajo podporo v času pred evropskimi volitvami, ki bodo junija letos.
Nekateri so že zmagali na nedavnih nacionalnih volitvah, na primer Bratje Italije na polotoku ali Stranka za svobodo na Nizozemskem.
Gre za politične sile, ki si delijo podobnosti: pogosto jih vodi karizmatičen voditelj stranke, nagnjene so k suverenizmu in protekcionizmu, delijo prepoved proti nedovoljenemu priseljevanju in nasprotujejo nadaljnjemu evropskemu povezovanju, a kaj so razlogi za generiranje skrajno desne ideologije? Doc.dr. Matjaž Nahtigal, predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani.
»In iz teorij in tudi primerjalnih političnih analiz vemo, da eden najmočnejših generatorjev vzpona evropskih populizmov kakor tudi populizma drugod v zahodnem, severnem, atlantskem svetu je, so ponovna vrnitev k strogim varčevalnim ukrepom. Ta se najbolj kaže trenutno pri izvajanju restriktivne evropske monetarne politike, ki je ponovno takšna, kot je bila v letih 2010, 2012 in ustvarja zelo velike posledice za majhno gospodarstvo, za podeželje, za socialno občutljive in ranljive družbene skupine, to pa so tista velika nezadovoljstva. Torej vrnitev k varčevalnim ukrepom tako s strani Evropske centralne banke, kakor tudi ponovna vpeljava fiskalnih strogih pravil, ki so se pokazala za slabo delujoča v preteklem desetletju.«

Scenarij političnega ravnovesja v Evropskem parlamentu bi se lahko po junijskih volitvah korenito spremenil.
A v evropskem parlamentu nacionalistične stranke ne tvorijo enotne, združene politične skupine, temveč dve različni skupini.
Postavlja se vprašanje, kaj bo (in kaj ne) naredila skrajna desnica, če bo po volitvah prišla na oblast. Dr.Matjaž Nahtigal:
»Sicer modeli in napovedi dejansko kažejo smer, ki ste jo napovedali, lahko bo to zelo velik pretres, nekako se kaže najmočnejša vloga ali porast evropskih skrajnih in desnih in polističnih strank v Evropskem parlamentu doslej. Vendar pa je po drugi strani tudi nekako ocena oziroma te iste napovedi kažejo, da bo nekako ta velika koalicija desnosredinskih, sredinskih in levosredinskih strank, političnih skupin ostala, bo še vedno imela večino, nobena druga politične skupine koalicije niso sposobne ustvariti takšne večine. Bo pa ta večina manj trdna, bolj negotova in kaže se po določenih projekcijah sedanjih, mislim, da je še relativno zgodaj, dajmo pustiti času čas, razmisleku tudi razmislek kampanji svoj prostor, da v tem primeru bi bila recimo izvolitev, ponovno izvolitev sedanje predsednice Evropske komisije kot najpomembnejše glavne kandidatke tudi za predsednico nove komisije negotova.«

Kako pa generacija Z gleda na radikalizacijo in skrajne ideologije? Lana, 21-letna študentka Fakultete za družbene vede:
»Pač, ne vem, meni se zdi, da se Evropa radikalizira že nekaj časa, pa da je vzpon ne samo po Evropi, ampak tudi recimo v Južni Ameriki pa ZDA. Pa ne vem, se pozna res na vseh področjih, ne vem, strašljivo mi je, ... Mislim, ne počutim se direktno ogroženo, ampak se mi zdi, da lahko posledično vpliva pač, na naša življenja. Pač ne vem, meni se zdi, da se oba pola zelo radikalizirata. Pač saj ne, da sem jaz zdaj neki največji centrist, ampak se mi zdi, da vseeno pač gre za to, da demonizirajo drug drugega in potem se mi zdi, da to privede še do večje radikalizacije ljudi.«

Tudi Bor, 22 letni študent ekonomije, ne verjame v politiko skrajnosti:
»Nobenih skrajnosti ne preferiram, ampak očitno vzpon skrajne desnice kaže na prevlado mogoče trenutne bolj skrajne levice. Treba se je uravnotežiti. Mislim, da nobena skrajnost nič ne izboljša. Zdaj, kakšna je ta skrajnost, je pa drugo vprašanje. No, se mi zdi, da je to malo subjektiven pojem.«
Največja sprememba v prihodnji evropski politiki morda ne bo prišla neposredno od skupin na skrajni desnici, temveč od njihovega možnega vpliva na zmerno desno stranko EPP. Slednja bo verjetno potrjena kot najštevilčnejša skupina, vendar bo bolj ali manj ohranila sedanji obseg, tisti desno od nje pa bodo povečali število sedežev.
Te volitve bodo močno vplivale na prihodnost politike EU na številnih področjih, zlasti v smislu njene zavezanosti podnebnemu in okoljskemu prehodu.

Daljšemu pogovoru o vzponu skrajne desnice lahko prisluhnete v Euranet Podcastu in na portalu RTV365. Oddajo sem pripravil Ivo Kores, tehnična izvedba Peter Kopše Pišec.