V času, ko se mladi soočajo s stanovanjsko oz. bivanjsko krizo se nekateri v iskanju rešitev zavedajo, da potrebne spremembe narekujejo nove načine delovanja. Slednje se dogaja tudi v smeri prizadevanj Evropske komisije, ki je januarja letos objavila pobudo Novi evropski Bauhaus. Gre za okoljski, gospodarski in kulturni projekt, s katerim bi lažje uresničili evropski zeleni dogovor.
Cilj evropske pobude je združiti zasnovo, trajnostnost, vključenost, cenovno dostopnost in naložbe, česar se zavedajo tudi v Inštitutu Back to the village, pove Robert Zupan, ki v sosednji Italiji pomaga pri obnovi zapuščenih vasi. Po njegovih besedah večje zanimanje za projekt Hiše za mlade družine v primerjavi z mesti kažejo na podeželju: ,,Bilo je kar nekaj mestnih občin, ki so me kontaktirale ampak nažalost zgolj iz radovednosti, ker bi tudi sami želeli narediti nekaj podobnega, recimo Novo mesto je ena taka mestna občina. Veliko je pa takšnih županov, ki želijo stanovanjski problem mladih v svoji občini reševati na način, na katerega sem se sam spomnil. Npr. v Kobaridu v Robanovem kotu smo naredili še korak dlje, vendar nameravajo tam sedaj graditi Spar, nov dom za upokojence in tovarno elektro motorjev. Župan je celo rekel, da plača komunalni prispevek, kar je zelo veliko. To pomeni, da imamo vse. Dobivam na stotine pisem mladih, ki so se pripravljeni preseliti s kateregakoli konca Slovenije, iz Prekmurja v Ajdovščino, samo da imajo svoj dom.''
Poleg Občine Ajdovščina so zanimanje za testno gradnjo novih stanovanj oz. hiš pokazali tudi v Bovcu in Kobaridu, kjer je pomanjkanje stanovanj za mlade veliko. Mlada družina bi za hišo plačala okrog 50.000 evrov, pojasni Zupan: ,,V Kobaridu smo oblikovali pravi krog. Zaenkrat se lahko za ta denar preselijo, še pridemo nekako skozi, in dobijo še službo zraven, tako da lahko spremenijo okolje in začnejo vsaj živeti.''
Po ocenah stanovanjskih skladov v Sloveniji primanjkuje deset tisoč stanovanjskih enot, kar pa se z leti zgolj povečuje, obenem se jih premalo gradi, novogradnje pa so za mlade iskalce velikokrat predrage. Ker je zemljišča za gradnjo težko pridobiti, saj so povečini kmetijska in v zasebni lasti, iščejo pri inštitutu Back to the village različne rešitve, kako do novih stanovanj, za katera se zanimajo tudi invalidske skupnosti in domovi za starejše občane: ,,Saj je veliko zanimanja, ampak mislim, da vsi čakajo tisto prvo hišo, ki jo bomo postavili, primer dobre prakse. V jeseni so županske volitve, tako da mislim, da bodo dali kakšno zemljo za te potrebe. Slednje, ki je v lasti občin, je namreč dovolj. Zakaj je ne bi dali mladim? Če so tam podjetja, ki lahko donirajo določena sredstva, s katerimi pokrijemo komunalne prispevke itn., potem je to za mlade bistveno lažje'', pove Zupan.
Inovativen neprofitni projekt Inštituta Back to the village, ki so ga zagnali lani, predvideva naselja z do petdeset montažnimi hišami v velikosti približno petinšestdeset do petinsedemdeset kvadratnih metrov. Zupan je prepričan, da je odprtost za sodelovanje občin oz. pripravljenost županov za ureditev primernih zazidalnih površin prvi in hkrati najpomembnejši korak za začetek uresničevanja ideje o naselju za mlade: ,,Pojavljale so se razne špekulacije kako bodo potem ljudje kupovali in prodajali naprej. Takšno hišo ni mogoče prodati naprej, saj ima predkupno pravico občina, poleg tega pa v pogodbi piše, da se lahko tovrstno hišo proda naprej zgolj mladi družini in za enako ceno.''
Zupan poudari, da se bo zaradi nezanimanja vladnih predstavnikov in predstavnikov Evropskega parlamenta za projekt slednji odvijal počasneje kot bi se sicer lahko. Tudi zato poziva mlade k temu, da tudi sami poskusijo vzpostaviti kontakt z odločevalci in jih odločneje začnejo soočati s svojo stanovanjsko problematiko: ,,Ko bomo postavili prve hiše, bomo pridobili še nekaj zaupanja v ta projekt, čeprav bi sam v tem trenutku prodal vsaj 800 ali 1000 hiš. Če bi mladi želeli pomagati pri tem projektu, bom zelo vesel. Kot prostovoljci bi lahko kontaktirali župane in komunicirali z drugimi mladimi.''
Upoštevajoč uresničevanje Zelenega dogovora in evropsko pobudo o novem načinu bivanja nameravajo v omenjenem inštitutu po besedah Roberta Zupana v prihodnosti zasnovati še bolj trajnostno naravnana bivališča za mlade, ki bodo vključevala tudi umetnost, socialno vključenost, znanost in tehnologijo: ,,Sam sem si to celo tako zamislil, da bi na sredini stala ena večja stavba, ki bi lahko bila nekakšen prostor za druženje, in manjši vrtec, zraven pa bi bila kakšna manjša trgovina, v kateri bi namesto prodajalcev svoje pridelke ponujali kar lokalni kmetje.''
Lastniško stanovanje za večino mladih zaenkrat ostaja neuresničljiv ideal, kljub temu, da gre za tematiko opredeljeno tudi v Ustavi Republike Slovenije, v različnih evropskih predpisih, in nenazadnje tudi eno izmed prednostnih nalog Evropske unije. Tudi v aprilu uzakonjena državna poroštva za stanovanjska posojila za mlade zlasti pri bankah in raziskovalcih preskrbe s stanovanji zbujajo več pomislekov in zadržkov.
Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope
