Srednješolci, osnovnošolci, včasih tudi mlajši, dandanes odraščajo v digitaliziranem svetu. Ta svet je njihova družbena realnost, ki je gosto in povsod prepletena z digitalnimi tehnologijami ter digitalnimi mediji in to zagotovo igra vlogo pri tem, kako mladi odraščajo. Svoj prosti čas preživljajo na družbenih omrežjih, preko aplikacij Tik Tok, Snapchat in Instagram.
Na Fakulteti za družbene vede in Pedagoški fakulteti v Ljubljani poteka raziskovalni projekt Medijski repertoarji mladih: Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana, njegov cilj pa je oblikovanje tipologije medijske potrošnje in medijskih preferenc med mladimi. Vodja te raziskave je prof. Tanja Oblak Črnič.

Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 60 osnovnošolcev in srednješolcev je med drugim tudi pokazala, kako mladi zaznavajo razliko pri tem, kako starejši, torej njihovi starši, stari starši ali pa učitelji, uporabljajo medije, z njimi rokujejo in katere vsebine spremljajo. Asistentka na FDV, raziskovalka in ustanoviteljica Zavoda Vsak, Katja K. Ošljak:
»Eden od sodelujočih je rekel, da pozna ljudi, ki ima telefon na tipke. Ciljal je na svoje starše, ki nimajo pametnega telefona. Ena od udeleženk je recimo rekla, da ima njena babica »stenski« telefon. Se pravi, stacionarni telefon, ki je pritrjen na steno. Tako da mladi reflektirajo to, da so drugi okrog njih.. dostikrat je to povezano s starostjo, tehnologija se uporablja drugače. Pravijo, da sami veliko bolje poznajo tehnologije, da so veliko spretnejši s telefoni in računalniki kot njihovi stari starši.. Nekateri so spretnejši od svojih staršev, spet drugi pa pravijo, da kadar gre pri računalniku ali pri telefonu kaj narobe ali pa da česa ne razumejo, da jim pomagata mama ali oče.«
Zanimivo je tudi, pravi Katja K. Ošljak, kako mladi opazujejo razlike pri uporabi tehnologije na podlagi spola. Kaj počnejo mame in očetje..
»Iz naših podatkov, ne bi mogli reči, da je to značilno za vse slovenske mlade, ampak, tako anekdotično oz. za primer pa se recimo spomnim osnovnošolke, ki je razlagala, da njena mami obvlada Facebook, da mami zelo hitro tipka in kadar mora za šolo napisati v wordu veliko stvari, za pomoč prosi mamo, da ji natipka. Oče pa drugače uporablja medije.. bere bolj novice, tudi na telefonu.«

Asistentka na FDV, raziskovalka in ustanoviteljica Zavoda Vsak, Katja K. Ošljak nam je povedala tudi prav posebno zgodbo, zanimivo za naš medij, radio:
»Ena zelo posebna zgodba, ker ste radio in zanimiva za vaše poslušalce, kako mladi po eni strani menijo, da je radio za v muzej oz. ga sami poslušajo zaradi tega, ker ga poslušajo njihovi starši.. Mama, medtem ko kuha ali pa medtem ko vsi skupaj kuhajo ali pa ga poslušajo v avtomobilu, ko se vozijo ali pa pri babici doma. Mladi medtem posegajo oz. iščejo vsebine, kot so glasba, novice, športne novice, različni podcasti drugje.. torej, neke vsebine, ki so zelo sorodne radijskim ali pa so radijske vsebine in jih sami ne prepoznavajo kot radio. Radio namreč še vedno povezujejo z napravo, ki stoji v kuhinji na neki polici.«

Katja K. Ošljak še pravi, da pri mladih prepoznavajo digitalne kulture oz. subkulture.. npr. mladi so strastni igričarji, igralci videoiger, računalniških iger, igric na telefonu, prepoznavajo mlade, ki so strastni bralci, pa mlade, ki se udejstvujejo celo na način, da so medijski producenti, vendar ne v oglaševalskem smislu kot vplivneži, ampak npr. svoje animacije objavijo na kanalu You Tube in na ta način gradijo mrežo svojega občinstva. Vse medijske kulture mladih so torej zelo raznolike in vse so povezane s t.i. medijsko pismenostjo oz. digitalno pismenostjo mladih.
»Nekateri imajo vsa znanja in dobro internetno povezavo, da lahko razvijejo višjo pismenost in potem je njihova medijska kultura vsekakor drugačna od recimo mladih, ki prihajajo iz prikrajšanih okolij, kjer jim doma starši ne morejo ali ne znajo nuditi podpore pri rabi digitalnih medijev. Drugače rečeno, medijske izbire mladih in realizacija te kulture v neke vsebine, v načine rabe je zelo odvisna od različnih socialnih in kulturnih dejavnikov, ki na prvi pogled sploh ne vidimo, da imajo zvezo z digitalno tehnologijo.«

Mladi odraščajo v digitalnem svetu" data-duration="00:06:06" data-publishdate="2022-10-07 12:55:04

Nataša Godec, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope