Kako je danes živeti kot mlad in perspektiven evropejec oziroma evropejka? Že več let se strokovnjaki po vsej Evropski uniji pogovarjajo kako sodobna družba vpliva na nove generacije, v zadnjih letih tudi na generacijo Z.

Gre za generacije otrok rojene nekje proti koncu 90tih in vse do nekje leta 2012 oziroma še kakšno leto kasneje. Ker gre po večini za ljudi, ki so še zmeraj v učnem procesu, so bili vsekakor zaradi pandemije izpostavljeni toliko bolj. Nato se je zgodila še vojna v Ukrajini, ki je območje Evropske unije ponovno zatresla z novimi valovi negotovosti in strahu. Strokovnjaki opozarjajo, kot pravi tudi Maja Planinc, vodja kampanje Kako se počutiš pri UNICEF Slovenija: »Duševno zdravje ni dobro, potrebno je nekaj narediti, treba se je začeti s tem ukvarjati. Mlade je potrebno začeti vzpodbujati k temu, da se pogovarjajo o svojem duševnem zdravju, o svojih stiskah. Na osnovi tega je zrasla kampanja Kako se pučutiš, s katero želimo doseči ravno normalizirati pogovor o duševnem zdravju. Torej vprašati nekoga kako se počuti, poslušati in dovoliti tudi samemu sebi govoriti o tem.«

Tudi aktualna raziskava NIJZ o vplivih šolanja na daljavo zaradi epidemije covida-19 kaže, da šolski delavci po vrnitvi v šole pri šolarjih zaznavajo nekatere vplive na kognitivne sposobnosti in duševno zdravje. Med drugimi sta se poslabšala branje in pismenost, pojavile so se težave z zbranostjo, upočasnilo se je razmišljanje, več je nemira in klepetavosti.

Kot je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je pri šolarjih na razredni stopnji po vrnitvi v šolske klopi zaznati slabši besedni zaklad in pismenost, slabše branje, krajši čas zbranosti, klepetavost, več porabljenega časa za pisanje nalog in manjšo samostojnost. Maja Planinc iz UNICEF Slovenija ob tem dodaja, da je ključnega pomena sodelovanje tako staršev, otrok samih kot tudi skupnosti: »Obstajajo skupine za samopomoč, terapevtske skupine, tudi razna druženja, ki so posebej namenjena staršem skupaj z otroki in mladostniki. Čas je potrebno preživljati na kakovosten način, ta občutek, da je oseba vredna, zaželena, občudovana, sposobna in da je v redu točno takšna kot je, kot se počuti ne glede na to karkoli že počne in da imamo to osebo radi kot človeka, ne pa zaradi dejanj, to otroku in mladi osebni največ pomeni in na ta način lahko ta oseba predeluje tudi druge težave.«

Učitelji v šolah opažajo upočasnjeno razmišljanje, slabše pomnjenje, nemir, klepetavost, težave z zbranostjo, slabše znanje, težave pri postavljanju ciljev in pri nekaterih tudi upad telesne dejavnosti. Pri nekaterih učencih so po vrnitvi v učilnice zaznali večjo občutljivost na dražljaje, kot je na primer hrup iz okolja, otroci so tudi težje vzpostavljali stike z vrstniki, več težav so imeli z nastopanjem pred razredom, motivacija za šolsko delo je upadla, upadlo je tudi gibanje, naraslo pa sedenje pred ekrani.

Šolanje na daljavo je tako vplivalo tudi na duševno zdravje. V splošnem so pri otrocih in mladostnikih zaznali nekaj več duševnih težav, kot sta tesnoba in impulzivnost. Ksenija Kos iz Slovenske krovne zveze za psihoterapijo izpostavlja predvsem pomen vrstnikov in spontanosti: »Jaz mislim, da mladostniki to sami začutijo, s kom se lahko pogovarjajo in s kom se bodo lahko povezali ter v odnosu s kom bodo lahko reševali svoje težave. Zelo terapevtski momenti so lahko zelo spontani momenti z vrstniki in s pomembnimi odraslimi. Če tega mladostnik okrog sebe nima bo potreboval strokovno pomoč.«

Za blažitev posledic zaprtja šol in šolanja na daljavo so torej potrebne različne aktivnosti, kot so delavnice za duševno zdravje, ki zagotavljajo vzpodbudno učno okolje, lahko pa poskrbijo tudi za več gibanja.

Pogosto seveda prihaja tudi do vprašanj, zakaj ljudje danes potrebujejo pomoč psihologov in psihiatrov, v preteklosti pa je niso, vsaj ne v tolikšni meri. Tudi če damo negativen vpliv pandemije ali aktualne vojne v Ukrajini na stran, je odgovore na vsesplošno porast duševnih težav treba iskati v vedno večjih mentalnih obremenitvah in pritiskih na (so)ljudi. Prav tako so šolski in drugi sistemi zasnovani tako, da pogosto izločajo posameznike, ki ne zmorejo naloženih obremenitev. Pri izboljšanju situacije lahko sodelujemo vsi, zato premislimo, kako bomo gledali nase in na ljudi okoli nas. Tako kot šteje vsak glas, je potrebno vsak glas tudi slišati.

Borut Kampuš, Radio Slovenia International – Radio Si / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus