Dejstvo, ki ga opažamo po vsej Evropi – ključna prehodna obdobja, ki zaznamujejo mlade odrasle, kot je konec študija, iskanje prve zaposlitve ali odhod od doma, se iz generacije v generacijo vse bolj zamikajo. Ko nastopi čas za izbiro tega življenjskega projekta, se mnogi mladi znajdejo pred velikim izzivom.

Poklicna negotovost, zlasti v primeru brezposelnosti, marsikomu predstavlja velik stres. Nekateri se znajdejo, spet drugi potrebujejo pri tem pomoč.

Naša prva sogovornica je Aleksandra Igličar, karierna svetovalka in vodja Kariernega središča Ljubljana, na Zavodu RS za zaposlovanje.

Za začetek se dotaknimo trenutnega stanja na področju zaposlovanja mladih, ki jih je epidemiološka kriza tudi prizadela. Vemo, da zaposlenih primanjkuje skorajda povsod, tudi zavoljo številnih odhodov posameznih kadrov. V kolikšni meri vidijo mladi, ki so v tem času zaključili šolanje oz. bodo slednje zaključili v kratkem, v tem priložnost, da se zaposlijo? In po drugi strani, v kolikšni meri se jim ta priložnost sploh ponudi?

,,Ko mladi zaključujejo izobraževanje in prehajajo na trg dela, se zagotovo, podobno kot vsak, ki je šel skozi to, znajdejo v stiski, v eni novi situaciji, s katero se je potrebno čimprej soočiti. Zelo hitro, domala v štirinajstih dneh, so naročeni pri kariernem svetovalcu, s katerim se potem pogovorijo o možnih izhodih. Vemo, kateri poklici so trenutno najbolj iskani. Resda ustrezajo bolj osebam z nižjo stopnjo izobrazbe. Je pa potrebno tako te z nižjo, kot z višjo stopnjo izobrazbe, opolnomočit v smislu veščin. Daljša je pavza od zaključka izobraževanja, do tega aktivnega iskanja zaposlitve, težje jim je, in so v večjih stiskah. Veliko poskušamo delati tudi na preventivi. V smislu, da se vključujemo z delavnicami. Že v osnovni šoli spoznajo in začutijo, da bo potrebno v prihodnje razmišljati tudi o tem.''

Trg dela velja trenutno torej za zelo kompleksnega. Pa vendarle, ali je poklicna prihodnost mladih še zmeraj tako negotova kot je to veljalo že pred začetkom epidemije ali se trend obrača na bolje?

,,Rekla bi, da se trend obrača na bolje, saj je v tem trenutku možnosti na trgu veliko. Dejstvo pa je, da jih je potrebno pri tem čimbolj opolnomočit.''

Kdaj približno začnejo mladi v Sloveniji danes razmišljati o tem, kakšno karierno pot in zaposlitev si želijo?

,,Že v teku izobraževanja imajo organizirano prakso, ko se imajo možnost povezati z delodajalci, kjer lahko vidijo svojo karierno pot, bodisi je to v srednji šoli, bodisi na fakulteti. To je zelo dobra kombinacija. Poskušamo organizirati njim bolj ljube dogodke, kot npr. Escape room, ki smo ga gostili letos, ko smo predstavljali tehnične poklice. Imeli smo tudi svetovanje na enem mestu, kjer smo mladim v štirinajstih dneh tukaj v Kariernem središču zagotavljali karierno svetovanje. Tudi z različnim sejmi, kjer si lahko pridobijo čim več informacij, kar je vedno bolj obiskano. Ena takšna skupina, s katero se trudimo čimbolj delat, pa so osipniki, ki izstopijo iz programa šolanja, saj nas ti zelo potrebujejo. ''

Prav je, da slišimo tudi več o tem, kako se mladi lotevajo pridobivanja prvih delovnih izkušenj, iz prve roke. Špela Pučko je 25-letna učiteljica glasbene umetnosti, magistra profesorica glasbene pedagogike, ki se je pred letom in pol zaposlila na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol.

Predvidevam, da si kot vsak mlad iskalec zaposlitve tudi ti bila na začetku vsaj malce negotova in izgubljena, bodisi zaradi sebe, bodisi zaradi trga dela. Kakšni so bili tvoji poklicni začetki in največji izzivi?

,,Moji poklicni začetki so bili zelo težki, stresni, z eno besedo zelo kaotični. Nenazadnje vendarle prideš iz nekega brezskrbnega študentskega življenja v realnost. Kosi na fakulteti, imaš prakso, v razredu sta zraven mentor in ravnatelj, kar pomeni, da so učenci seveda zelo umirjeni in te poslušajo. Nato pa se znajdeš v situaciji, v kateri si sam. Kar naenkrat moraš sedemindvajset učencev najprej umiriti, vzpostaviti z njimi nek odnos, jim začeti postavljati meje, kar mi je povzročalo največ izzivov.''

Kako pa dojemaš kariero oz. poklicno pot? Kaj ti je pri tem pomembno? Se to morda spreminja? Kaj vse vpliva na to?

,,Meni je najpomembnejše to, da spoznavam samo sebe in da se učim. Fakulteta in formalna izobrazba ti pač ne data vsega. Ko vstopiš v razred in začneš živeti v nekih realnih situacijah, se največ naučiš. In tudi, kar se tiče dodatnega izobraževanja, da greš na tista izobraževanja, ki bodo tudi tebi pomagala na poklicni poti.''

Špela je v pomoč drugim učiteljem začetnikom ustvarila tudi Instagram profil, Špelina glasbena učilnica, pri čemer se je povezala s prijateljico in z drugimi učitelji. V okviru tega so oblikovali brezplačne podporne skupine, pri čemer si izmenjujejo izkušnje, pripravili različne delavnice, od tega kako se pripraviti na strokovni izpit, kako napisati prošnjo za prijavo na zaposlitev, kje sploh najti zaposlitev, do tega kako napisati priprave za učne ure.

Daljšemu pogovoru z omenjenima sogovornicama in več o tem s kakšnimi izzivi se soočajo mladi na poklicnem področju v Sloveniji in ostalih državah članicah Evropske unije, pa lahko prisluhnite tudi v Euranet Plus GenZ podcastu na spletnem portalu MMC.

Lidija Petković, Radio Slovenia International / Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope