Na vrsti razprav, ki so jih vodili državljanke in državljani, je sodelovalo več kot 600.000 Evropejcev, ki so podali 17.500 predlogov in idej o razvoju EU na številnih področjih.

Predstavniki evropskih državljanov in odločevalcev z vseh ravni oblasti so nato predloge v seriji razprav preoblikovali v konkretne predloge ukrepov.

V povezavi s Konferenco so potekali tudi številni projekti, ki so bili usmerjeni k mladim. Eden takšnih je bil projekt »Young Opinions on the Future of Europe« ali Mlada mnenja o prihodnosti Evrope. Njegov namen je bil povezati mlade evropske državljane tako, da jih vključi v prihajajočo konferenco o prihodnosti Evrope. Projekt je vodil Evropski mladinski parlament (EYP) s podporo Evropskega parlamenta. Sodeloval je tudi Evropski mladinski parlament Slovenije. Kaj pa sploh je Evropski mladinski parlament?

»Evropski mladinski parlament kot celota je popolnoma nevladna, neprofitna organizacija, ki obstaja v Evropi že 35 let, v Sloveniji je prisotna od 2013. Prisotna je v približno 40 državah tudi širše od Evropske Unije in je v vsaki državi to u bistvu čisto neodvisna organizacija ali društvo, ki potem organizira dogodke, ki so predvsem osredotočeni na neformalno izobraževanje mladih, skozi take seje, kjer se mladi dobijo in debatirajo o evropskih temah« je povedal Jaša Levstik iz Društva Evropski mladinski parlament Slovenije. Njihova mednarodna pisarna v Berlinu, ki spada pod fundacijo Schwarzkopf pa koordinira širše sodelovanje. »Ta mednarodna pisarna v Berlinu je v okviru Konference o Prihodnosti Evrope začela projekt Ambasadorjev mladih, kjer smo sodelovali številni mladi iz cele Evrope, in smo u bistvu na podlaagi resolucij, sej in ankete, ki smo jo naredi za mlade, osnovali neke predloge, ki smo jih preko sestankov posredovali odločevalcem.«

Kaj so torej bile glavne teme ali pa točke, ki so jih mladi izpostavili v okviru tega projekta in na konferenci o prihodnosti Evrope?

»V splošnem se moramo zavedati, da mladi nimamo neizmerno specifičnih zahtev ali pa nekih tem, zaradi tega, ker navsezadnje, ko gre za prihodnost je dejstvo, v redu, mladi smo tisti, ki bomo tam, ampak so pa stvari, ki se ti tičejo civilizacije ali pa Evrope na splošno ampak definitivno se opaža, da so stvari, kot je okoljevarstvo oz. podnebne spremembe ena izmed daleč najbolj pomembnih stvari, hkrati pa tudi da se mladi ne bojimo izpostaviti, da so problemi v demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, ki se zadnja leta opažajo tudi znotraj Evropske Unije nekaj, kar je nujno treba direktno nagovoriti in se tega lotiti, ne glede na to, da je to lahko to problematična tema. Se mi zdi, da je to pogosto to eden izmed tudi problemov, ko se pogovarjamo o prihodnosti, da se pogovarjamo kot da je to prihodnost za mlade. Seveda je, ampak v resnici pa so to splošne stvari, ki morajo biti boljše, ki jih moramo kot Evropa popraviti.«

Ravno to so poudarili tudi na plenarnem zasedanju Konference. Katere teme pa so najbolj pereče za mlade v Sloveniji in zakaj?

»Jaz bi definitivno rekel, da seveda smo del Evrope in se tudi po teh stališčih relativno strinjamo s preostankom, ampak se mi zdi da določene države, med katere žal spada tudi Slovenija, se preprosto moramo več ukvarjati z vprašanji demokracije, svobode medijev, nekim nazadovanjem človekovih pravic. Nenazadnje poročila raznih nevladnih organizacij, tudi iz tujine, to jasno prikazujejo in tudi Evropska Unija se zaveda teh problemov.«

Za konec, kaj so pričakovanja mladih od Evropske unije v prihodnjih letih? Kaj so teme, ki jih je potrebno na evropski ravni po mnenju mladih nasloviti najprej?

»Se mi zdi, da je ta konferenca prikazala, da se da v Evropi kvalitetno in aktivno iskati odgovore na kako izboljšati prihodnost, ampak definitivno mora to postati navada in ne samo en dogodek, ki se je enkrat zgodil ampak da je velika večina tematik v Evropskem parlamentu osredotočena na prihodnost in da se na drugi strani, še naprej, tako kot se je pri tej celotni konferenci, posluša prebivalce, posluša mlade, hkrati pa da se jasno prikaže, da so Evropski Parlament, Evropska Komisija, Svet, institucije, ki morajo nekaj narediti. Se mi zdi, da je en drug ekstrem, ki ga včasih imamo, da se ta interes, ki ga mladi imamo, da neke stvari izboljšamo, da potem to gre med politiki tako daleč, da se zanašajo, da bodo mladi vse pomembne stvari izpostavili in rešili, čeprav so oni tisti, ki so v službi ljudstva, da izboljšajo sedanjost in prihodnost.«

Tatjana Milovanović, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope