​​​​Z migracijami se srečujejo vse države po svetu, tako tudi Slovenija ni izjema, čeprav se ljudje iz države izseljujejo in k nam priseljujejo v manjših razsežnostih. Mladi so do tematike migracij zelo odprti, k reševanju težav na tem področju pa pristopajo zelo aktivno.

Da imajo mladi v primerjavi s starejšimi generacijami nekoliko bolj odprt odnos do migracij ugotavlja tudi Primož Jamšek s Slovenske filantropije: ,,Tudi sami mogoče malce več migrirajo in potujejo. Imajo tudi manj zadržkov za stik z drugimi kulturami. Kljub vsemu pa je tudi med mladimi zelo veliko napačnih predstav o beguncih, ki so tukaj v Sloveniji, saj informacije dobivajo tudi od svojih staršev in od medijev, ki ne pokažejo vedno celostne slike o tem, kaj se dogaja na tem področju.''

Kljub temu veliko mladih aktivno sodeluje pri reševanju problematike migracij, zlasti v obliki prostovoljnega dela, pojasnjuje Jamšek: ,,Zelo veliko mladih drugim mladim in otrokom nudi neko učno pomoč. Do mladih migrantov pristopajo na drugačen način, in zelo velikokrat mladi migranti tudi iščejo družbo svojih sovrstnikov.''

Pri Slovenski filantropiji ugotavljajo, da je zelo veliko izzivov pri vključevanju migrantov v osnovne šole in pri sistematičnem reševanju tega področja pri nas, tako Jamšek: ,,Znanje slovenščine ne rabi biti na tako visokem nivoju kot je kasneje v srednji šoli. Zelo veliko mladih migrantov se sooča z izzivi na katero šolo sploh iti. Na nek način imam vedno znova občutek, da smo nevladne organizacije, ki podajamo neke sistemske rešitve in predloge, neslišane, smo pa vedno znova dobrodošli takrat, ko je treba pomagati. In velikokrat so stvari v zakonu sicer dobro zapisane, kar pa je potrebno potem izpeljati še v praksi.''

Upoštevajoč dejstvo, da Slovenija nima velikega števila migrantov, Primož Jamšek pojasnjuje, da se še zmeraj soočamo z veliki razlikami med dojemanjem in reševanjem te problematike med urbanimi okolji in podeželjem: ,,Predvsem ko gremo iz večjih urbanih središč, kjer je migrantov več, pridemo do manjših okolij, kjer pa potem niti ne vedo, kako postopati s statusom, kjer oseba recimo nima državljanstva.''

Jamšek izpostavlja dva programa, ki vključuje mlade prostovoljce, ki želijo aktivno prispevati k iskanju primernih rešitev na tem področju, program Dnevnega centra za migrante, ki ga izvajajo tako v Ljubljani kot v Mariboru: ,,Pomembno je, da se lahko znotraj tega programa odzivamo na potrebe in želje mladih ter jih na nek način aktiviramo, da tudi sami pomagajo skupnosti,'' in projekt MINT, ki se je sicer že zaključil, a se aktivnosti še nadaljujejo: ,,Slednji je ustvaril medvrstniške pare, ki so se družili med seboj, pri tem pa šli tudi onkraj učnih pomoči, pogovorov in druženj ter spoznavanja lokalnega okolja.''

Od začetka vojne v Ukrajini so v odzivu na mlade migrante, ki so se zatekli v našo državo, pri Slovenski filantropiji oskrbeli več kot osemsto ljudi, zaključuje Primož Jamšek in dodaja: ,,Naši prostovoljci pomagajo znotraj nastanitvenih centrov, organiziramo tudi tečaj slovenskega jezika, v katerega je vključenih že več kot tristo mladih. Imeli smo tudi prvi zaposlitveni sejem, kamor smo povabili tudi predstavnike univerze v Ljubljani, kjer so predstavili tudi možnost študija. Zelo veliko pomagajo tudi z individualnih informiranjem glede njihovih pravic in življenja v Sloveniji.''

Še ena organizacija, ki se uspešno spoprijema s tematiko migracij mladih je tudi MOVIT, Zavod za razvoj mobilnosti mladih.

,,MOVIT opravlja naloge nacionalne agencije programov Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote, pomembne ciljne skupine so tudi mladi z manj priložnostmi, kamor zagotovo spadajo tudi migranti. Naše organizacije bodisi vključujejo migrante v svoje dejavnosti ali pa migracije obravnavajo kot tematiko. To so mladinske izmenjave, projekti prostovljstva, solidarnostni projekti,'' pove Roberta Čotar Krilić.

V okviru Evropskega leta mladih, ki je bilo sprva namenjeno okrevanju po covidu, je zavod MOVIT v sredini aprila mladim Slovencem ponudil sredstva za izvedbo kakšnega dogodka za migrante iz Ukrajine na lokalni ravni. Organizacije, ki jim je MOVIT že odobril projekte na drugo tematiko, imajo kljub temu možnost to prilagoditi, pojasni Čotar Krilićeva: ,,Projekti prostovoljstva lahko gostijo mlade iz Ukrajine, jim pri tem ponudijo psihološko ali jezikovno podporo, jih res opolnomočijo in vključijo v svoje skupnosti. V naslednjih mesecih bomo sledili razmeram, in videli, kaj še lahko naredimo. V skladu s tem bomo mogoče tudi sami izvedli kakšno aktivnost, če bo zanjo potreba. Kot nacionalna agencija, delamo veliko tudi na tematiki duševnega zdravja mladih, ki se s tematiko migracij zelo dobro povezuje.''

Po besedah Roberte Čotar Krilić lahko mladi, ki bi želeli prispevati k pomoči migrantom iz tujine, svoje projekte prijavijo v mesecu oktobru, ko bo naslednji prijavni rok, do takrat pa: ,,Mlada oseba, ki želi sodelovati ali pomagati, lahko v svojem okolju še vedno stopi do nevladne organizacije in preveri kakšne projekte izvajajo. Tudi na naši spletni strani lahko najdejo veliko informacij v zvezi s tem.''

V okviru Cigne, upravljavca zavarovanja za prostovoljce Evropske solidarnostne enote, je bila aktivirana tudi krizna podporna linija, ki deluje 24 ur na dan vse dni v tednu. Nanjo se lahko obrnejo prostovoljci (in po njih zavarovani družinski člani), ki jih je vojna v Ukrajini kakorkoli prizadela.

​

Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope

GENZ MIGRACIJE: Mladi k pojavu migracij pristopajo odprto in aktivno ​​​​