V smislu izražanja seksualnosti, sklepanja partnerskih odnosov, ustvarjanja skupnega življenja in družine se je družba v minulih desetletjih precej odmaknila od tradicionalnih vrednot, med drugim je v ospredje prišlo več individualizma in svobode. Kaj pa mladi?

Uvodoma je potrebno povedati, da je bilo veliko strokovnjakov, ki raziskuje to področje pri nas, v času priprave tega prispevka zaradi odsotnosti nedosegljivih za izjave.

Pa vendarle, raziskava spolnega vedenja v Sloveniji iz leta 2010 je pokazala, da so imeli mladi anketiranci liberalni odnos na področju spolnosti, kar se je kazalo predvsem v zmanjševanju stigme do nenormativnih oblik partnerskih vez, do istospolnih zvez ipd., hkrati pa si je večina zase želela klasično monogamno partnersko zvezo. Tudi raziskava izvedena med študentsko populacijo v Sloveniji iz leta 2011 je pokazala, da je bila monogamija nesporna vrednota in da si je velika večina vprašanih želela izključno monogamnega partnerskega razmerja.

Najnovejša raziskava, ki se deloma dotika omenjene tematike, Mladina 2020: položaj mladih v Sloveniji, je bila v veliki meri zasnovana kot nadaljevanje doslej izvedenih raziskav.

Soavtor raziskave sociolog Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, poudari, da je, kar se tiče avtonomije mladih in njihovega zasebnega življenja, pri tem najprej potrebno ,,upoštevati celoten kontekst spreminjajoče se družbe, ki ključno vpliva na spremembe, ki jih opažamo pri različnih vzorcih njihovega delovanja,'' in pojasni: ,,Lahko govorimo o t.i. prekinjenih tranzicijah, oz. o prekinjenem osamosvajanju mladih. To pomeni, da je ta pot vse manj linearna, včasih celo reverzibilna…se recimo odseli, dobi zaposlitev, potem to zaposlitev izgubi in se vrne k staršem. Takih vzorcev, vsaj v večji meri v preteklosti nismo beležili, ker je bila ta stabilnost v družbi seveda večja.''

Po besedah Deželana trend individualizacije mladih ,,ne gre jemati v negativnem smislu, pri čemer marsikdo vidi brezbrižnost do družbe.'' Ob tem poudari, da so mladi poleg tega, da so ,,atomizirani, tudi vse bolj dojemljivi do kriz, ki se tičejo širše skupnosti in družbe.''

V prid večji samostojnosti mladih govori tudi dejstvo, da se mladi danes prej odseljujejo od staršev kot pred desetimi leti, pove sociolog Deželan in pojasni zakaj, a hkrati opozori na obraten trend sklepanja partnerskih zvez tudi zavoljo stanovanjske problematike in pomanjkanja kakovostnih služb: ,,Je pa dejstvo, da se mladi odseljujejo tudi v tujino, ker v Sloveniji ni mesta za njih, kar pomeni, da ima ta avtonomija v bistvu en tak negativen predznak. Posledično trpijo ti tradicionalni vzorci sklepanja zakonskih zvez. Zaradi te odložene tranzicije tudi ni mesta za takšno ustalitev in se vse kasneje poročajo. Povprečna starost ob sklenitvi prve zveze je za moškega 32,8 let, za žensko pa 30,7, kar pomeni, da po definiciji več niso mladi.''

Sociolog Deželan ob tem poudari, da se mladi tudi vedno kasneje odločajo za spočetje otrok in ustvarjanje družine. Povprečna starost ženske, ki rodi prvega otroka, je namreč 29,6 let, kar po njegovem pomeni, da mladi kmalu ne bodo več rojevali otrok, temveč v odrasli dobi.

V tej luči še Tomaž Deželan poudari, da se zavoljo večjih družbenih izzivov, ki ustvarjajo velik pritisk na posameznika, mladi ,,danes čutijo izjemno odgovorne za naslednje generacije,'' in doda: ,,Ta progresivnost razumevanja drugega se kaže tudi v tolerantnosti do drugačnih zvez. Zelo jasno se je pokazala, in to v relativno kratkem času, vse večja toleranca mladih do recimo do istospolnih zvez in do nekoliko bolj atipičnih razmerij. To je lahko en zelo tak pozitiven vidik delovanja družbe.''

Primer bolj odprtega, a hkrati tradicionalnega dojemanja partnerskega odnosa, sklenitve zakonske zveze, ustvarjanje družine, ipd. je Aljoša, dijak, ki je pravkar končal škofijsko gimnazijo. Kmalu bo dopolnil 19 let. Pravi, da vsako leto lažje sklepa prijateljstva in partnerstva. Trenutno je samski, a je kljub mladosti imel doslej tri resne zveze: ,,Partnerski odnos mi predstavlja veliko lepega, mi predstavlja nekaj, kar si želim imeti, saj se mi je fajn povezati z eno osebo, če najdem tisto pravo, kot pa hitro menjavanje ali iskanje drugih, kratkih izkušenj.''

Ko gre za pravila in vrednote v partnerskem odnosu, Aljoša izpostavlja eno stvar: ,,Kar si želim je to, da sva iskrena drug z drugim. Karkoli se pač zgodi, se mi zdi pomembno, da zbereš pogum in drugemu to tudi poveš, da se lahko potem o tem pogovoriš in poskusiš najti rešitev, v primeru, da pride do kakšnega konflikta.''

Kaj pa prihodnost? Aljoša pravi, da nima vnaprej zastavljenih ciljev glede partnerskega odnosa in ustvarjanja družine, čeprav si tega želi: ,,Definitivno se prepuščam življenju, vendar si želim neke stalne zveze, definitivno poroke, mislim, da je nekaj lepega. Ni obvezna, vendar mislim, da bi se spodobilo doživeti ta ritual, da se povežeš. Nimam zastavljenega cilja, da je to nujno, bi pa si želel, da se mi življenje tako izpelje, da se zgodi. Tudi, kar se tiče otrok, trenutno še ne razmišljam o tem, niti si ne znam tega predstavljati, ampak zagotovo mora biti nekaj lepega, zato upam, da bom to enkrat tudi izkusil.''

Tudi za enaindvajsetletno študentko umetnosti Evo Lucijo, ki je trenutno prav tako samska, je že nekaj partnerskih odnosov. Tudi ona ima podobne vrednote kot Aljoša, ko gre za odnos z ljubljeno osebo: ,,Mislim, da je predvsem pomembna dobra komunikacija, tako vsaj čutim. To se mi je vedno zdel temelj nekega dobrega odnosa, da si pač poveva stvari, da imava neke skupne interese, da se trudiva sprejemati vse najine napake, ki jih vidiva drug na drugem.''

V primerjavi s prejšnjimi generacijami pri mladih danes prevladuje zavedanje, da si sami krojijo življenje, in da so sami odgovorni za svoja dejanja. V tej luči je Evi Luciji, ki se podobno kot Aljoša v prihodnosti vidi v odnosu, v katerem si bo lahko ustvarila družino, se morda tudi poročila, v tem trenutku pomembno delati na sebi: ,,Mogoče to, da samo sebe še bolj sprejmem. Ne želim si samo sebe cel čas predstavljati v nekem partnerskem odnosu in aktivno iskati nekoga, temveč želim imeti tudi sama sebe rada in se izboljšati skozi čas.''

Ne držijo torej populistične podobe, da so današnji mladi brez norm in pravil, prav nasprotno. A raziskave kažejo, da so mladi, ki težijo k tradicionalnim oblikam intimnega in družinskega življenja ob hkratni visoki sprejemljivosti alternativnih načinov bivanja za tiste, ki si to želijo, še vedno v manjšini.

Več o tem, kako mladi dojemajo in sklepajo partnerske odnose, kakšne vrednote imajo, ko gre za skupno življenje in ustvarjanje družine v drugih evropskih državah, lahko prisluhnete našemu najnovejšemu Euranet Plus GenZ podcastu v spletnem arhivu 365.

Lidija Petković; Radio Slovenia International, projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope