Tako kot odrasli imajo tudi mladi priložnost soustvarjati svojo prihodnost in aktivno sodelovati pri oblikovanju družbe v kateri živimo. Eden od načinov je politično udejstvovanje, kar je tudi posledica nezaupanja v obstoječo politiko in odločevalce. Veliko mladih se vključuje v organizacije, s pomočjo katerih se povezujejo v različne skupine, ki jim nato pomagajo pri njihovem nadaljnjem osebnem in političnem razvoju.

V okviru 13. epizode GenZ podcasta na temo Mladi in politika smo preverili kakšen je politični potencial mladih v Sloveniji in kako jim je politika naklonjena.

Mladinski svet Slovenije združuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi ali političnimi usmeritvami. Predsednik Miha Zupančič v prvi vrsti izpostavlja organizacije članice, ki naredijo pri aktivaciji in participaciji mladih največ: ,,Mladinski svet Slovenije deluje kot krovna organizacija, ki združuje tako tabornike, skavte, Podeželsko mladino, kot Planinsko zvezo, Zvezo študentskih klubov, Mladinski ceh, Mladinsko zvezo Brez izgovora in politične podmladke. Izven našega članstva pa se povezujemo tudi z Uradom RS za mladino, lokalnimi skupnostmi oz. občinami, delujemo pa tudi znotraj Sveta vlade RS za mladino, ki ga žal velikokrat tudi pokritiziramo.''

Zupančič pravi, da interes mladih za politično udejstvovanje ''ni ravno najboljši, da pa se ta z leti izboljšuje'', saj so ,,mladi vedno bolj politično aktivni, predvsem se to kaže v različnih netradicionalnih oblikah, kot so recimo referendumi, civilne iniciative itn., kljub temu pa jih pesti nezaupanje v politiko. Obljube pred volitvami se v praksi ne uresničujejo, kar dve tretjini mladih meni, da se politiki ne ukvarjajo z mnenji ljudi, kot so oni, in ta delež se je po raziskavi Mladina 2020 v primerjavi z letom 2010 še povečal za 10%. Le še 57,4% mladih meni, da je demokracija nenadomestljiv sistem.''

Sodeč po številčnosti populacije, politični položaj mladih v Sloveniji ni velik, saj predstavljajo najmanjši delež družbe, pojasnjuje Zupančič, in dodaja: ,,Mladi smo kljub temu fleksibilna politična baza, ki se odloča glede na vsebino, zaradi česar apriori nismo pristaši določene politične opcije kot takšne. Poleg tega smo aktivni volivci, ki ne sedijo zgolj pred zasloni, temveč želimo svoje mnenje izražati na različne načine, npr. preko nakupovalnih navad, protestov, peticij...Mladi smo zmeraj glasnejši tudi v javnosti, zato se nikakor ne morem strinjati s tem, da je politični potencial mladih majhen, prav tako tudi statistike ne govorijo o tem.''

Po besedah predsednika Mladinskega sveta Slovenije politika mladim aktivnim državljanom ni preveč naklonjena: ,,Mladi smo žal večkrat namenjeni le kulisi in nabiranju političnih točk. Na nekatere problematike opozarjamo že dlje časa, in smo opozarjali še preden so eskalirale. Že več kot deset let se zavzemamo za ureditev stanovanjske politike, duševnega zdravja, prekarizacije in okoljske problematike, danes pa vidimo, da so te tematike presegle vse okvire možnega. Politiki bi se morali zavedati, da se mladi volivci še odločajo in šele na dolgi rok postanejo stalna volilna baza.''

,,Na splošno se na MSS-ju (Mladinski svet Slovenije) udejstvujejo mladi, ki jih aktivno državljanstvo že nekoliko bolj zanima, in tem omogočamo, da sodelujejo v različnih delovnih skupinah na različne strokovne tematike, kot so duševno zdravje, trajnostni razvoj, mednarodno sodelovanje in povezovanje, prav tako pa se lahko udeležujejo različnih konferenc in seminarjev,'' pojasnjuje Zupančič.

Slednji pravi, da je trenutno najbolj pereč izziv stanovanjska problematika, saj so ,,cene stanovanj, tako najemnin kot kupnin, prerasle vse meje razumnega'': ,,Naslednja težava, ki pesti mlade, je vstop na trg dela oziroma prekarizacija, ki mladim ne zagotavlja varnosti in stabilnosti, in zato še poslabša njihovo reševaje bivanjskega vprašanja. Potem imamo tukaj tudi temo, ki jo je razgalila predvsem korona kriza. To so zagotovo težave duševnega zdravja in reševanje le-teh. Lahko pa izpostavim še eno problematiko, ki je zelo zelo aktualna in pomembna za mlade, to je skrb za naše okolje oziroma okoljsko trajnost.''

Kot član Evropskega mladinskega foruma je Mladinski svet Slovenije nacionalni zastopnik mladih tudi na evropskem nivoju. Tako sodeluje v delovnih skupinah in pri pripravi mnenjskih dokumentov na različnih področjih, kot so npr. pripravništva, okoljska trajnost, prostovoljstvo. Poleg tega pa imajo tudi člana v svetovalnem telesu pri Svetu Evrope, ki svetuje najvišjim odločevalcem na evropski ravni. Zelo uspešen je tudi njihov Inštitut mladinskega delegata pri OZN, ki se opravlja prostovoljno in predstavlja glas mladih v tej organizaciji.

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije ob tem doda, da je ,,prvič v zgodovini pretekla delegatka pri OZN postala evropska mladinska delegatka, ki pa prihaja iz Slovenije.''

Med vidnejše dosežke v svojih preteklih prizadevanjih na področju političnega udejstvovanja mladih Zupančič šteje tudi uspeh pri vključevanju več sto ljudi v mladinski dialog na evropski ravni in več tisoč udeležencev v projekte na nacionalni ravni: ,,Uspešno smo organizirali in izpeljali tudi Evropsko mladinsko konferenco, ki je potekala v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU, kjer smo pripravili več pomembnih mnenjskih dokumentov, katere je Svet ministrov v Bruslju tudi potrdil.''


Lidija Petković, Radio Slovenia International, projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope