EU je leto 2022 razglasila za evropsko leto mladih, ki naj bi mladim Evropejcem prineslo številne zaposlitvene priložnosti, v številnih različnih sektorjih. Epidemija Covida 19 je mlade najbolj prizadela in je neposredno vplivala na njihove zaposlitvene možnosti. Na kakšen način, je razložila Tea Jarc iz nacionalne organizacije Sindikat mladi plus.. »Mladi so tisti, ki so preko epidemije nase prevzeli največje breme te epidemije. Vplivala je tako na tiste, ki so še v izobraževalnem procesu in niso imeli dostopa do šol in fakultet, kot na tiste mlade, ki so bili na trgu dela. Mladi so bili namreč prvi, ki so bili odpuščeni in ki so jim prekinili pogodbe za določen čas ali pa so enostavno postali brezposelni, ker so delali preko prekarnih oblik dela. Ker tudi EU prepoznava, da so mladi prevzeli večji del bremena, je leto 2022 razglasila za Evropsko leto mladih, da bi se prepoznale te stiske, da bi se oblikovale politike, ki bi mladim olajšale to okrevanje po epidemiji.«

Mladi, ki so večinoma podvrženi negotovim oblikam dela, kot je delo za določen čas, honorarno delo prek avtorske ali podjemne pogodbe, študentsko delo, prisilno odpiranje samostojnih podjetij in podobno, so bili in ostajajo prve žrtve vsake krize, saj je delodajalcem najlažje prekiniti tovrstne pogodbe oziroma sodelovanje. Katere pa so težave, s katerimi se mladi največkrat srečujejo pri vstopu na trg dela?

Tea Jarc: »Velikokrat se mladim očita, da so premalo kompetentni, da nimajo delovnih izkušenj, kar je seveda absurdno.. ker, kako bi mladi sploh lahko pridobili prve delovne izkušnje, delovno dobo, če se jim te možnosti sploh ne omogoča? Po drugi strani pa vemo, da je večina mladih že imela stik s trgom dela preko študentskega dela. V bistvu govorimo o nekih kompetencah, ki so jih mladi pridobivali, morda na bolj drugačen, neformalen način in čas je, da tudi delodajalci začnejo priznavati izkušnje, ki jih mladi imajo. Ogromno mladih je tudi delalo v različnih prostovoljskih organizacijah, organizacijah civilne družbe in glede tega deleža mladi Slovenci, če jih primerjamo z evropskim povprečjem, res izstopajo. Tudi preko takih oblik se mladi naučijo nekih vodstvenih sposobnosti, koordinacije organizacijskih sposobnosti in vse to se seveda tudi išče na trgu dela.«

Kot pravi Tea Jarc, se mladim velikokrat očita, da so premalo kompetentni in da imajo premalo delovnih izkušenj na področju, za katerega so izobraženi ali se še izobražujejo.

Marja je predstavnica generacije Y, torej rojenih med letoma 19881 in 1995 in je ena izmed tistih, ki že vrsto let aktivno išče zaposlitev. Doštudirala je kulturne študije na dodiplomskem študiju v Kopru, kasneje pa je vpisala še magisterij na antropologiji. Del tega študija je opravljala v tujini in tako nabrala vrsto izkušenj, bila je tudi prostovoljka in opravljala razna študentska dela. »Mislim, da je delno problem tudi v tem, da ko smo študirali, so se na fakultetah razvijale številne stroke in bilo pregleda, kaj storiti z vsemi temi ljudmi po končanem študiju ni bilo. Antropologija je sicer zelo široka, sistem pa ne zagotavlja dela na študijskih področjih, zato se študentom med študijem bolj izplača delati v kakšnem baru. V sedmih letih, toliko časa že iščem redno delo, je vedno več tudi prekarnih oblik dela.. delodajalcem se ne izplača ponuditi delo za nedoločen ali določen čas, ker je treba plačati vse prispevke, treba je zagotoviti socialno varnost in delodajalcem je lažje, če so ljudje samozaposleni, torej imajo odprt s.p. Do take oblike zaposlitve delodajalci nimajo enakih oblik obveznosti. Ljudem je ta način prikazan kot sodobna oblika dela, kjer si svoboden, si sam svoj šef, si delaš svoj urnik, v resnici pa imaš nobene varnosti. V primeru izgorelosti, bolezni, si tudi sam svoj administrator in, kot je pokazal Covid, če je tvoja dejavnost v kulturi, v turizmu ali v gostinstvu, izgubiš naročnike in ne moreš skozi mesec. Ljudje so v takem primeru zapirali s.p. ali delali na črno ali pa si prisiljen spremeniti svojo dejavnost.« Marja je iz Primorske in redno zaposlitev aktivno išče že 7 let.

Težko obdobje okrevanja po epidemiji po napovedih šele prihaja, zato se je EU ponovno zavezala, da bo podprla mlade po vsej Uniji. Jamstvo za mlade, ki je bilo prej na voljo predvsem za osebe, stare 25 let in mlajše, je bilo zdaj razširjeno tako, da vključuje vse osebe, mlajše od 30 let. Hkrati bo novi sveženj za podporo zaposlovanju mladih pomenil most do zelenih in digitalnih delovnih mest.