V luči te klasifikacije morata biti oba spola, tudi med mladimi, ne le zakonsko, ampak tudi v praksi enako prepoznavna, razpolagati morata z enako družbeno močjo, biti enako udeležena na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, od rezultatov družbenega napredka pa morata imeti enako korist. Kljub dolgoletnim prizadevanjem tako evropskih, kot nacionalnih politik za zmanjševanje neenakosti med spoloma smo še zmeraj priča številnim razlikam. Zlasti dekleta so tudi v Sloveniji bolj podvržena diskriminaciji.

TEA JARC, predsednica Sindikata Mladi Plus, pove, da se diskriminacija mladih pojavlja na vseh področjih njihovega življenja: ,,Pojavljajo se že v času izobraževanja, v šolah, na fakultetah, pri samozaposlovanju, ko mladi želijo vstopiti na trg dela, velikokrat so diskriminirani že samo zato, ker so mladi in se jim očita, da imajo premalo izkušenj, predvsem pa se jih diskriminira tudi na podlagi spola. To se potem nadaljuje tudi na delovnih mestih, tako v smislu odnosov, kjer so predvsem ženske tiste, ki so v večji meri deležne mobinga, nadlegovanja, spolnega nadlegovanja. Seveda se vse prevečkrat to pozna tudi pri plačilu, pri možnostih napredovanja, zasedanju najvišjih položajev znotraj delovne organizacije.''

Evropska komisija je v mesecu aprilu objavila četrtletni pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi. V luči evropskega leta mladih se je posebej osredotočila na razliko v plačilu med spoloma med mladimi. Podatki so pokazali, da razlika v plačilu med spoloma, med mladimi starimi od 25 do 29 let, na začetku njihove poklicne poti v EU znaša 7,2 %, kar je približno polovica plačne razlike med celotno delovno populacijo.
Jarčeva poudarja, da je področje, ki je pri nas še posebej zaznamovano z velikimi razlikami med spoloma, ko gre za mlade stare 15.-29. let, vključevanje na trg dela oz. iskanje prve zaposlitve: ,,Predvsem ženske, ko vstopajo na trg dela, že na samih razgovorih za službo večkrat dobijo vprašanja o njihovem osebnem življenju in o načrtovanju družine. To se pri ženskah dogaja bolj pogosto kot pri moških. Delodajalce skrbi, da bi si te mlade ženske morda želele ustvariti družino, in da ne bodo dajale vse prednosti delovnemu mestu temveč si bodo v življenju želele doseči še kaj drugega. Velikokrat se tudi dogaja, da ženskam, če zanosijo, ne podaljšujejo pogodb. Vemo, da mladi dandanes zelo redko dobijo pogodbo za nedoločen čas, ampak, da so ujeti v neke prekarne negotove oblike dela.''

Poleg prej omenjenih primerov razlikovanja med spoloma pri mladih, predsednica Sindikata Mladi Plus izpostavlja konkretne primere diskriminacije mladih žensk, kot je npr. moč razbrati v oglasih za delo: ,,Že sami oglasi so včasih napisani samo za en spol, kljub temu, da zakon predvideva, da morajo biti oglasi nevtralni in na voljo vsem spolom, pa bi si recimo kakšno podjetje bolj želelo žensko natakarico ali knjižničarko ali prodajalko. Po drugi strani lahko tudi vidimo, da za bolj tehnična in naravoslovna dela, pa preferirajo moške. Tam ženske enostavno občutijo to diskriminacijo, nekakšno zaničevanje in dvom v njihove sposobnosti za te vrste poklicev.''

Ko govorimo o interesu mladih za zmanjšanje razlik med spoloma pri Sindikatu Mali Plus ugotavljajo, da jih večina diskriminacijo prepozna in se zaveda nepravilnosti, a da večjih konkretnih korakov kljub temu ne zmorejo sami, pove Jarčeva: ,,V isti sapi priznajo, da tako pač je, in ne vedo kako naj se proti temu borijo. Težko je govoriti o nekem interesu, ker na popolnoma teoretični ravni obstaja velik interes za zmanjševanje razlik med spoloma. Gre za neke vrednote, ki so mladim blizu, mladi so odprti, vključujoči, napredni, želijo sprejemati tudi drugačne ljudi, ampak po drugi strani pa tega boja za pravice velikokrat zmanjka.''

Pa vendarle se stvari premikajo v smeri opolnomočenja mladih za zmanjšanje razlik med spoloma. V luči tega so pri Sindikatu Mladi Plus letos zagnali projekt z naslovom Sobe pobega – Pobegni pred kršitvami na trgu dela, še doda predsednica Tea Jarc in poudari, da bo slednji temeljil na resničnih izkušnjah mladih, med katerimi prevladujejo tudi kršitve s področja diskriminacije: ,,Soba pobega bo odprta oktobra, tri tedne, in v njej se bodo ekipe mladih preizkusile preko ugank, izzivov in nalog ter se s tem tudi izobrazile o pogostih kršitvah o tem, kako se boriti proti njim, kaj pomeni diskriminacija, kako ukrepati v tem primeru. Upamo, da bo ta projekt mladim pomagal, da se bodo bolj zavedali svojih pravic, in da jih bodo potem tudi na aktiven način udejanjali. Projekt je sofinanciran tudi z evropskimi sredstvi, in sicer preko programa Erasmus+.''

Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope