Generacija Z se sooča z edinstvenimi izzivi in priložnostmi na področju kariere in izobraževanja. Tradicionalno je veljalo, da univerzitetna izobrazba in diplome odpirajo vrata do uspešnih poklicnih poti. Vendar pa se vse več pripadnikov te generacije sprašuje, ali so njihove študijske izbire usklajene z njihovimi ambicijami in načrti.

Podatki ministrstva za izobraževanje kažejo, da je vse večje zanimanje za programe poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki omogočajo neposredno zaposlitev po zaključku šolanja. Letos se je največ kandidatov, 43,5 odstotka, prijavilo v programe srednjih strokovnih šol. Na nižje poklicne programe se je prijavilo 2,7 odstotka učencev, na srednje poklicne programe pa 18 odstotkov učencev. Delež prijavljenih v gimnazijskih programih pa je letos nekoliko nižji kot lani, in sicer 34,8 odstotka, kar je odstotek manj kot lani. Tehnična delegatka WorldSkills Slovenia, Sara Gošnak, izpostavi, da za razliko od splošnega izobraževanja, mladi v poklicnem in strokovnem izobraževanju »poleg osnovne splošne izobrazbe pridobijo tudi veliko praktičnega znanja, tako da začno zelo hitro pridobivati vrsto različnih kompetenc in spretnosti, ki so pomembne za uspešno poklicno pot.«

Aleksandar Sladojević, vodja Središča za mednarodno sodelovanje na Centru RS za poklicno izobraževanje, ob tem še poudari, da je bil »marsikateri poklic v preteklosti razvrednoten. Za marsikatere poklice v poklicnem in strokovnem izobraževanju je veljalo, da so umazani težki. Z razvojem nove tehnologije pa danes temu ni nujno tako.«

V Centru za poklicno izobraževanje poudarjajo, da se z različnimi socialnimi partnerji trudijo mlade najprej ozaveščati o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter jih privabiti k temu. Spletna stran mojaizbira.si je eno izmed orodij, ki so ga razvili za ta namen. Tam je predstavljenih več kot 500 poklicev, poklicnih šol in štipendij. V sodelovanju z Gospodarsko in obrtno zbornico so v preteklosti izvedli tudi vrsto dejavnosti za spoznavanje poklicev v realnem okolju. Poleg tega potekajo tudi dejavnosti v okviru evropskega projekta "Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter promocijske aktivnosti". Eden najbolj zanimivih in največjih dogodkov na področju poklicnega izobraževanja ter prikazovanja vrhunskih poklicnih spretnosti v Evropi je mednarodno tekmovanje EuroSkills, ki bo potekalo septembra v Gdansku na Poljskem. Regionalno tekmovanje Slovenia Skills Center za poklicno izobraževanje organizira vsaki 2 leti, pove Gošnak. »Tam se več kot sto mladih udeleži tekmovanja v več kot desetih poklicih, zmagovalci pa si pridobijo vstopnico za evropsko tekmovanje Euroskills. Na Euroskillsu pa tekmuje več kot šeststo mladih iz 32 držav v več kot 42 različnih poklicih.«

Med njimi bosta septembra tudi Sibila Leskovec, zmagovalka v kamnoseštvu in Žiga Kralj, zmagovalec v kategoriji IKT.

Leskovec se je po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo vpisala na Višjo strokovno šolo Sežana na program oblikovanje materialov – kamen, zdaj pa študira kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Meni, da je odvisno od posameznika, ali strokovno in poklicno izobraževanje zadostno pripravi na trg dela in da je »veliko odvisno od posameznika. Dve leti je zelo malo, da spoznaš vse, kar te lahko pripravili na to. Tudi posameznikov odnos je pomemben. Kako sprejmeš šolanje, ali boš izkoristil vse, kar ti ponudijo? Malo pa na vse skupaj vpliva tudi to, da si takrat najstnik in imaš svoje prioritete. Mislim sicer, da te dovolj dobro pripravi. Tudi praksa je dovolj dobra, lahko delaš kjerkoli; pri delodajalcu ali pa na kakšnem projektu in iz prve roke spoznaš, kako delo poteka.«

Tudi Kralj, ki si želi postati učitelj računalništva, se je po končanem programu tehnik računalništva na elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana odločil za študij. Vpisal se je v visokošolski program računalništvo in informatika na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Pove, da se najprej sploh ni imel namena vpisati na fakulteto in da je bil njegov prvotni načrt ta, da bo »naredil srednjo šolo, dobil poklic in začel delati. To je neke vrste varnostna mreža, da če ne bi uspel končati fakultete, da imaš še vedno neko izobrazbo in poklic, ki ga lahko opravljaš, da nisi gimnazijski maturant celo življenje in ne moreš s tem opravljati skoraj nobenega poklica.«

Po besedah Sare Gošnak slovenski izobraževalni sistem posameznikom s poklicno izobrazbo omogoča, da »z nekim dodatnim izobraževanjem vstopijo tudi v terciarno izobraževanje. Torej se po poklicni šoli vrata dejansko me zapro, ampak lahko posamezniki pridobijo tudi univerzitetno izobrazbo, če to le želijo.«

Ravno pri vpisih na visokošolske programe pa je letos prišlo do zapleta, po tem, ko je Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) spremenila razumevanje 38. člena in zaostrila pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe. Vsak srednješolski program je tako dobil svojo klasifikacijsko številko, vpis pa je omogočen le na študijske programe z isto številko. Po mnenju nekaterih je namreč poklicna matura z dodatnim petim predmetom postala lažji obvod mimo gimnazijskih programov in enostavna pot na fakultete. Velja pa se vprašati, kaj naj naredijo tisti dijaki in dijakinje, ki ob koncu osnovne šole ne vedo natanko, kaj bi v življenju želeli početi? Bo gimnazija edina možna pot?

Dijaki s poklicno maturo in petim predmetom se bodo sicer še dve leti lahko vpisovali na fakultete kot prej. Nekateri ravnatelji srednjih šol so sicer izrazili strah, da je dveletno prehodno obdobje prekratko, saj ne zajame celotno, v srednje šole že vpisane generacije.

Mlajša generacija torej izpodbija arhaično prepričanje, da le gimnazijska in univerzitetna izobrazba zagotavljata, da bodo lahko počeli to, kar si želijo in imeli zato uspešne kariere. Ta premik se odraža v večjem številu kandidatov, ki se prijavljajo na poklicne programe v primerjavi s preteklimi leti. Jasno je, da poklicno izobraževanje pridobiva priznanje zaradi svojega praktičnega pristopa in pridobivanja spretnosti. Po raziskavah Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) bodo namreč do leta 2035 prevladovala delovna mesta, ki zahtevajo visoko kvalificiranost in dobro razvite spretnosti.

Tatjana Milovanović, Radio Slovenija International / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope