Euranet Plus Special/GenZ: Trendi v sodobni evropski umetnosti

Damjan Kosec, direktor galerije SLOART in hčerinske galerije Y, ki se ukvarja s sodobno umetnostjo, pove, da tehnologija dandanes zelo posega v umetniški svet. »Umetniki dandanes tehnologije uporabljajo že za samo komuniciranje kot tudi prodajo, so zelo omreženi na vseh družbenih in ostalih digitalnih omrežjih.«

Po mnenju g. Kosca ima dandanes že večina zasebnih galerij svojo spletno stran oz. Facebook profil. Kar se tiče prihodnosti pa so trendi po njegovem mnenju vidni predvsem v javnih muzejih, ki imajo nekaj več sredstev. »Od različnih virtualnih orodij, kjer vstopaš v neke virtualne svetove, opremljanje umetniških del s QR kodami, preko katerih vstopiš v neki virtualni svet ali pa na spletno stran, kjer si lahko prebereš dodatne informacije. Potem digital art, NFT-ji, itd.. Zaradi pomanjkanja financ na zasebnem trgu stvari še niso šle naprej, v javnih muzejih pa je ta korak (že bil narejen). Ena pomembnejših stvari, ki se je zgodila v zadnjem času je digitalizacija javnih zbirk in njihova predstavitev na spletu. Tako je možno videti kar nekaj stalnih zbirk, ker v muzejih so samo tista najboljša dela, vse ostalo je pa recimo v depojih in jih prej ni bilo mogoče videti.«

Glede tem pove, da je pri mladem občinstvu oz. mladih umetnikih zaznati, da so »zelo kritično nastrojeni do teh klasičnih tem, ki se trenutno dogajajo v tem okolju. Ekologija, manjšine, človekove pravice, neenakost – rasna in ekonomska in druge razdeljenosti. To so te teme, ki se pri mladih umetnikih v večini pojavljajo v njihovih umetniških delih in ta področja potem raziskujejo in jih tudi kombinirajo s tehnologijo. V zadnjih dveh letih se pri velikem številu umetnikov kot tema pojavlja tudi koronsko obdobje in kako je le-to vplivalo na medčloveške odnose.«

Mlada intermedijska umetnica Sara Bezovšek se ukvarja z digitalno umetnostjo, tj. umetnostjo, ki jo ljudje primarno vidijo na internetu in je posledično tudi interaktivna, med tem pove, da se je treba zavedati, da trendi v sodobni umetnosti dandanes niso vezani izključno na Evropo. »V kontekstu sodobne umetnosti, vsaj te, katere del sem jaz, se bolj gleda na neki svetovni rang, saj z internetom trendi in informacije potujejo daleč izven meja Evrope. Za veliko teh umetnikov, ki jih spremljam niti ne vem dostikrat, iz katere države so, ker to ni zares več pomembno, niti sami nimamo tega skoraj nikjer več izpostavljeno.«

Kosec med tem pove, da pri Slovenskih umetnikih glede tem ni posebnega odstopanja, da pa so sami pogoji za ustvarjanje umetnikov pri nas dosti slabši. »Produkcijski, kje razstavljati, finančni, ni neke mreže galerij, ki bi to spodbujale, tako da pri nas je to večinoma vezano na neke javne razpise, mestne občine, ministrstva za kulturo, ker trga preprosto ni. Je ga nekaj za slikarstvo, zelo malo za kiparstvo, potem za vse ostalo pa skoraj ne, tako da se vsa ostala umetnost skoraj da ne financira iz evropskih in javnih razpisov in to je neka posebnost tega trga, ker v tujini imate potem neke specializirane galerije, ki pokrivajo določeno mrežo avtorjev in vsaj tisti nekako imajo neke vsaj minimalne pogoje za neko ustvarjanje. Pri nas je pa to res bolj životarjenje, če se ukvarjaš s temi drugimi temami in moraš dejansko si tudi še poiskati drugo službo in to bolj kot ne delat kot ene vrste hobi.«

V prodajnem smislu po Koscevih besedah, tako v Sloveniji, kot tudi po Evropi še zmeraj prevladuje slikarstvo in da je »verjetno več kot polovica ali pa 70% umetnin, ki se jih proda na trgu še vedno slike.« Morda pa temu ne bo več dolgo tako. V lanskem poročilu mednarodnega umetniškega sejma Art Basel je bilo namreč naraščajoče zanimanje za digitalno umetnost zelo očitno, zlasti za mlajše zbiratelje. Trend vpeljave digitalnega sveta v umetnost so opazili tudi v galeriji SLOART, pravi Kosec »Nova generacija, ki prihaja, se vedno bolj poslužuje nekih novih trendov – prihaja digitalna umetnost, prihaja tudi hibridna umetnost, tega je na bienalih in sejmih zelo veliko, potem tudi inštalacije, predvsem pa zelo povezovanje tehnologije, mešanih medijev, videa,… tako da, trendi so, da se dejansko uporablja ali samo tehnologija, kot so NTF-ji in digitalna umetnost ali pa neka hibridna umetnost, kjer tehnologija dopolnjuje, recimo umetna inteligenca projicira na neke inštalacije objekta in take stvari.«

Kje pa mladi kupujejo umetnost? Bezovškova pravi, da mladi največ informacij glede umetnikov in umetniških del dobijo kar na instagramu, da pa je potem odvisno, kam jih vodijo umetniki od tam. »Torej do njihovih portfeljev, do spletnih razstav, do drugih platform, kjer živijo njihova dela. Ni zares nekega centraliziranega vira. Veliko si tudi delimo med sabo. Npr. kdo bi komu lahko bil všeč, kdo dela kaj podobnega, kako umetniško delo, ki nam je bilo všeč pošiljamo potem okoli. Dela pa po navadi kupujemo kar osebno od umetnikov, ker je to tudi omogočeno s tem osebnim stikom preko interneta. Drugače pa kupujemo v manjših, kakšnih cenejših galerijah, če zdaj pogledamo Slovenijo, kjer si lahko privoščimo nakup umetniških del, verjetno ni skrivnost, da mlajši umetniki nimamo ravno globokih žepov.«

Za umetnike in umetnice so na voljo tudi sredstva EU, in sicer na spletni strani https://culture.ec.europa.eu/. Tam najdete vodnik po možnostih financiranja kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za obdobje do leta 2027. Z interaktivnim vodnikom želi Evropska komisija olajšati dostop do možnosti financiranja in aktualnih razpisov, na voljo kulturnim in ustvarjalnim sektorjem iz vseh virov financiranja Evropske unije.