Umetno inteligenco smo začeli kolektivno počasi ozaveščati v 90ih letih prejšnjega stoletja, ko je računalnik Deep Blue v šahovski partiji premagal svetovnega prvaka Garija Kasparova, pa vendar se vsesplošno razumevanje tega področja tudi pri nas razvija zelo počasi. Kljub temu si mnogi prizadevajo za ozaveščanje glede uporabe, zlasti varne rabe umetne inteligence, med drugim tudi v izobraževanju mlajših generacij.

Vemo, da praktično skorajda ni več področja, kjer umetna inteligenca ne bi bila prisotna. Stroji, računalniki in druge pametne naprave vse bolj posnemajo človeško inteligenco in s tem krojijo naše življenje, tudi, če se tega zavedamo ali ne, poudari prof. dr. Blaž Zupan, vodja laboratorija za bioinformatiko na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko: ,,Umetna inteligenca nam govori, npr. kje in kdaj naj vozimo avto, katere izdelke naj kupujemo po spletu, katere filme naj gledamo, katera glasba, poleg te, ki jo poslušamo, nam je še lahko všeč, na družbenih omrežjih nam zbira sogovornike, ali pa predlaga vsebine, ki jih tam vidimo, lahko prevaja besedila iz enega jezika v drugega, krmili avtonomna vozila, ali pa avtonomna orožja. Pomembna je za vse, saj je pomembno, kam svet gre in kaj s tehnologijo počnemo. Po moji oceni in tudi oceni ostalih, v glavnem umetne inteligence ne poznamo, in o njej na splošno ne vemo prav veliko.''

Po Zupanovih besedah umetna inteligenca v naša življenja prodira počasi, a da je kljub temu na številnih področjih moč opaziti velik napredek, zlasti na področju jezikovnih tehnologij, besedil, analizi slik in videa: ,,Nekatera velika podjetja močno uporabljajo tehnologijo umetne inteligence, vsi večji prodajni centri, večja podjetja, kot so Lek ali Kolektor, in tudi nekatera manjša podjetja, start-upi, poskusijo s kakšnimi takšnimi inteligentnimi proizvodi prodreti. Eden takšnih, s katerimi se zadnje čase pogovarjamo, je Pametna flaška, ki zna s pomočjo senzorjev oceniti koliko tekočine še je v njej, kdaj pijemo iz nje in nas opozori kdaj bi bilo dobro, da spet popijemo kaj, da bomo recimo bolj zdravi.''

Kot profesorju Blažu Zupanu mladi povedo, da se z umetno inteligenco največ srečujejo pri uporabi socialnih omrežij in aplikacij za poslušanje in prepoznavanje glasbe. Kljub temu, da digitalna tehnologija mlajšim generacijam v primerjavi z drugimi ni tako tuja, pa je med njimi po profesorjevih izkušnjah še kako prisotno zavedanje, da prisotnost umetne inteligence v naših življenjih prinaša tudi veliko pasti: ,,Drvimo v dobo, kjer bodo velike korporacije vedele vse o nas, oz. to že danes počnejo, in bodo lahko npr. mladim povedale na katero fakulteto naj se vpišejo, katere predmete naj izberejo, s komaj gredo na zmenek, koga naj poročijo in kdaj. Distopični družbi se moramo izognit tudi tako, da vemo kaj vse je v rokah tistih, ki zbirajo podatke in kako pravzaprav nevarno je, da vse prepustimo korporacijam in da se gremo surovi kapitalizem, ki bo nas popolnoma izžel tisto, kar je v življenju najbolj zanimivo.''

Tudi zato je pomembno, da začnemo zlasti mlade, ki spadajo med ranljive skupine, dovolj zgodaj seznanjati glede varne in učinkovite rabe umetne inteligence, poudari Zupan in doda: ,,Vem, da se država trudi s sodelovanjem pri oblikovanju raznih standardov, ki se oblikujejo v evropski skupnosti, poskrbljeno pa za to dejansko ni, saj če bi bilo temu tako, bi lahko o umetni inteligenci karkoli izvedel v šoli, pa dejansko ne izveš ničesar. To nas šele čaka, tukaj nas je razvoj precej prehitel.''

Obetavnih načinov uporabe umetne inteligence, ki nam kažejo, kako bi lahko v naslednjih desetletjih spremenila tudi izobraževanje, je veliko. Mladi imajo do te zelo kompleksne tehnologije sicer že na splošno manj zadržkov in predsodkov, saj z njo odraščajo.

Blaž Zupan z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko, ki je bil leta 2016 po izboru časnika Financial Times in podjetja Google uvrščen med sto najvplivnejših inovatorjev v srednji in vzhodni Evropi, v luči prizadevanj za večje poznavanje in varno rabo umetne inteligence pomaga pri snovanju izobraževalnih vsebin, s katerimi bi znanje o tovrstni tehnologiji lahko vključili v predmete tako v osnovnih kot srednjih šolah: ,,Prav na področju izobraževanja mislim, da ni nobenega smisla, da bi umetna inteligenca nadomestila učitelje, to se ne bo zgodilo. Samo ekstremno motivirani se bodo lahko sami učili s pomočjo kakšnih programov umetne inteligence, medtem ko bodo vsi ostali še naprej hodili v šole, šolski sistem bo še vedno odvisen od kakovosti učiteljev. Umetna inteligenca sloni na podatki, in potrebno je pokazati, kaj vse se da iz podatkov narediti. Če pogledamo po Evropi, v osnovnih in srednjih šolah je uporabe umetne inteligence relativno malo, in če bomo v Sloveniji naredili nekaj v tej smeri v naslednjih dveh letih, se lahko zgodi, da v tem vodimo. To nam bi lahko pomagalo tako pri ohranjanju demokracije, kot tudi pri izkoriščanju tehnologije za razvoj slovenske industrije, storitev in družbe.''

Profesor Zupan za konec pojasni, da pri ,,nespremenjenih učnih programih že sodelujejo z učitelji v osnovnih in srednjih šolah, da v predmete, kot so zgodovina, glasba, slovenščina in kemija, vnašajo elemente, ki slonijo na podatkih, in kjer se prikaže, da lahko to, kar že imajo v učnih načrtih, do rezultatov pridejo tudi na ta način, da kakšne podatke pogledajo s kakšnimi tehnikami strojnega učenja ali pa analize podatkov.'' Slednje pri njih vodi sodelavec Janez Demšar, ki že redno obiskuje osnovne in srednje šole skupaj z ostalimi člani laboratorija, in pripravlja te vsebine, ki so že dostopne na spletni strani pumice.si.

Laboratorij za bioinformatiko ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko bo za pilotni projekt izobraževanje mladih o umetni inteligenci in strojnem učenju PUMICE s strani tehnološkega velikana Google prejel 200.000 evrov.

Evropska komisija je aprila lani predlagala omejitve določenih aplikacij umetne inteligence znotraj EU. Tudi v okviru cilja, da bi Evropa postala svetovno vozlišče za zaupanja vredno umetno inteligenco, so pod okriljem Digitalnega inovacijskega stičišča (DIH) Slovenije pred kratkim pripravili predloge smernic za uporabo umetne inteligence v Sloveniji, pri čemer so upoštevali tudi predloge študentov s šestih fakultet. Slednji zajemajo tudi izobraževanje širše javnosti.



Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope