Na ravni Evropske unije gradbeni sektor predstavlja okoli 40 odstotkov končne porabe energije. S 36 % emisij ogljika je tudi največji vir emisij toplogrednih plinov v Uniji. Poleg tega se ocenjuje, da bo približno 90 % današnjih stavb leta 2050 še vedno stalo. Brez obsežnega „prenovitvenega vala“ po vsej Evropi bo EU težko uresničila svoje podnebne ambicije, tj. do leta 2030 za 55% zmanjšati emisije iz svoje podnebne strategije, Zelenega dogovora.
V okviru evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb mora tudi Slovenija že vrsto let slediti številnim predpisom, ki se postopoma zaostrujejo, uvodoma pove vodja Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK Marjana Šijanec Zavrl: ,,Po letu 2020 je bil vzpostavljen koncept, ki terja gradnjo skoraj nič energijskih hiš. To v praksi pomeni visoko energetsko učinkovost in po drugi strani čim večji delež uporabe obnovljivih virov energije, po možnosti proizvedenih na sami stavbi, kar pa posledično pomeni, da nismo več potrošniki energije, ampak, da energijo tudi proizvajamo za svoje potrebe in jo oddajamo v omrežje.''
Da pa to lahko naredimo, morajo biti stavbe povezane v energetsko omrežje, tako v električno omrežje, kar danes predstavlja problem pri opremljanju stavb s fotovoltaičnimi elektrarnami, kot v toplotno infrastrukturo, kar pomeni, da stavbe oddajajo tudi odvečno na stavbi proizvedeno toploto, kar je po besedah Šijanec Zavrlove sicer manj pogosto: ,,Poleg tega sodobne stavbe, take, ki so grajene v duhu današnjega časa, morako slediti tudi podnebnim spremembam. Biti morajo zasnovane tako, da s čim manj dodane energije lahko prenašajo vedno bolj obremenjujoče vplive podnebja, npr. dolga temperaturna obdobja, regrevanje poleti, tudi poplave. Tako da je pri načrtovanju tako novih stavb kot prenove potrebno misliti na bistveno bolj stroge in obremenjujoče robne pogoje, ko stavbe načrtujemo.''
Prenova našega doma in izboljšanje njegove energetske učinkovitosti ni torej dobro le za planet, dobro je tudi za nas, saj izboljša toplotno ugodje, zmanjša porabo energije in s tem tudi račun za ogrevanje.
Vodja Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK Marjana Šijanec Zavrl ob tem pove, da se v Sloveniji o energetski prenovi stavb pogovarjamo že zadnjih petnajst let: ,,Težišče prenove je bilo na dodatni toplotni zaščiti, na menjavi komponent toplotnega oboja, menjavi oken, vgradnji toplotne izolacije. V zadnjih letih skušamo dati večjo težo tudi kontroliranemu prezračevanju z rekuperacijo. Vse to so ukrepi, ki jih dokaj neodvisno lahko izvajamo na stavbi, vendar pa pri celoviti široki prenovi stavbe, hočeš nočeš, moramo razmišljati tudi o statični ustreznosti objekta in o potresni odpornosti. Potresna sanacija pa ima neke druge zakonitosti. Prenova stavb je danes tako bistveno več kot samo vgradnja dodatne toplotne izolacijske obloge.''
Interes Slovencev za energetsko prenovo stavb, v katerih živijo ali morda tudi delajo oz. obratno, se z leti povečuje, povečuje se tudi zavedanje o pomembnosti celovite prenove upoštevajoč vedno strožje zahteve in ukrepe, s čimer se lahko na dolgi rok izognemo nepotrebnim stroškom: ,,Lahko opažamo premik k zelenemu pogledu na prenovo stavb. Več zanimanja je za vgradnjo materialov z manjšim ogljičnim odtisom, to so komponente na osnovi lesa in drugih naravnih materialov. Če želimo na ta način prispevati k razogljičenju stavbnega fonda, kar je krovni cilj do leta 2050. To že izvajamo. Poleg tega so na voljo tudi spodbujevalni instrumenti, ki nam pomagajo sprejemati prave odločitve. Subvencije so strukturirane tako, da te zelene odločitve podpirajo.''
Šijanec Zavrlova ob koncu doda, da je na voljo še veliko drugih ukrepov tudi na področju izobraževanja in usposabljanja ter informiranja končnih uporabnikov, tako za strokovnjake kot za potrošnike.
Več na temo energetske učinkovitosti stavb tudi drugod v EU lahko prisluhnete v našem Euranet Plus Green Deal podcastu na spletnem portalu MMC.
Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
