V minulem poletju smo doživeli vročinske valove in strahovite poplave, ki presegajo zgodovinski spomin ljudi. Kot pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, bo to doseganje oz. preseganje rekordov meteoroloških in hidroloških meritev postala naša nova resničnost, pa čeprav tudi letošnje poplave niso bile povsem nepričakovani dogodek: »Letošnje leto je, če pogledamo, v začetku leta se je že to ogrevanje stopnjevalo, tam nekje od pomladi naprej so se pa izredno ogrela morja, pa ne samo Atlantik, ki vpliva tudi na naše padavine, tudi Jadransko morje - temperatura je bila in še vedno je resnično visoka. Tako je bilo pričakovati, da bo seveda ta voda, ki zdaj iz tople vode izhlapeva v toplo ozračje, slej ko prej padla na tla tam, kjer so gorati predeli, kot je Slovenija ali pa recimo tudi v Grčiji se je podobno naredilo in tam so imeli poplave bibličnih razsežnosti. Tako da danes kar dobro poznamo vzroke, seveda bi pa lahko to dejansko že vedeli malo vnaprej, seveda je to težko povsem natančno napovedati tukaj in zdaj bo voda zalila. Vidimo pa, da je bilo to povsod po svetu, plaval je New York, plavala je Japonska, poplave praktično po različnih koncih, kar je odraz te globalnosti podnebnih sprememb.«

Vremenskih ekstremov se ljudje najbolj bojimo in teh bo v prihodnosti vedno več – torej zelo vročih, skoraj nevzdržnih poletij, obilnih nalivov, ki lahko povzročijo poplave pa tudi sušnih obdobij: »Zdaj, če pogledamo tisto, kar mi označujemo kot ekstreme, je to tisto, kar se nam že dogaja in tega se nekako najbolj bojimo. To se pravi, med ekstremi bi omenila izjemno vročino, recimo verjetnost, da imamo ta neznosno vroča poletja se je že zdaj povečala za desetkrat; to se pravi, če smo prej imeli vroče poletje vsako deseto leto, se nam bo to zdaj dejansko dogajalo praktično vsako leto. To so prvi tipi ekstremov, vse druge smo letos doživeli, obilni nalivi, ki lahko povzročijo tudi hudourniške poplave, pa seveda v nadaljevanju poplave tudi na drugih koncih, ne samo, kjer smo jih recimo letos v Sloveniji imeli, nenazadnje tudi Celje bi bilo lahko pod vodo, da ne omenjam Ljubljane. Tukaj smo prav vsi v Sloveniji skorajda enako ogroženi, to so ekstremi. Seveda tudi to počasno dvigovanje temperature ima svoje negativne posledice, imamo tudi nove škodljivce, mi imamo recimo razmah podlubnikov, vse, kar recimo prihaja z vročino, prihajajo nove bolezni, tako da tudi ti postopni dvigi temperatur pomenijo neko nevarnost. Pa seveda suše, ki jih letos nismo imeli, se pa tudi plazijo, dejansko to so plazeče nevarnosti in tudi verjetnost za suše v Sloveniji je danes bistveno večja kot pred tridesetimi leti. Seveda tudi tukaj nismo odreagirali, nimamo namakalnih sistemov, nismo obnavljali vodovodov, nimamo nekega trdnega sklepa, kako varčevati z vodo in podobno. Tukaj imamo neke velike prežeče nevarnosti, pa tudi te, ki prihajajo postopoma, žal je pa veliko teh posledic negativnih, imamo tudi pozitivne stvari, nenazadnje imamo daljšo turistično sezono še v oktobru se da kopati v morju ali pa hoditi v hribe, tako da so tudi neke dobre stvari, ampak žal te bolj negativne prevladajo.«

V luči vremenskih rekordov, ko tudi večina smučišč v sredogorju ostaja zelenih, tekmovanja v zimskih športih pa odpadajo, je na mestu vprašanje, kako pogoste bodo sploh še prave, bele zime: »Zime so zelene v dolini in bodo vedno bolj zelene tudi v višjih območjih, nekako tam nad dva tisoč metri bo še vedno sicer sneg in vse tako, kot je bilo. Ampak večina ljudi doživlja zimo v nižini, tudi naši smučarski, ki so bolj kot ne nizko ležeči, bodo imeli ali pa že imajo težave s pomanjkanjem snega. Nova okoliščina bo, ker padavine ne bodo padale kot sneg, bodo tudi zelo hitro odtekle, tako da mi bomo morda izkusili tudi zimske poplave, česar sploh nismo bili prej navajeni. Ta sprememba v kroženju vode je pozimi tudi zelo očitna.«

Kar se tiče Slovenije pravzaprav nobena regija ni vremensko nevtralna oz. varna, stanje pa varira tudi glede na letni čas: »Jaz bi tako rekla, v letnih časih različno. V vročini je sigurno Gorenjska mnogo bolj varna pred vročino ali pa pred dvigom morske gladine, po drugi strani se nam pa potem lahko obetajo neki padavinski dogodki, ki jih pa mogoče na Dolenjskem ne bodo imeli. Da bi bilo absolutno varno mislim, da ni lokacije v Sloveniji, je pa res, da so te vremenske nevšečnosti potem iz regije v regijo malo drugačne.«

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj zaključuje, da se je Slovenija v zadnjih letih ukvarjala predvsem z blaženjem podnebnih sprememb, pozabili pa smo na prilagajanje le-tem in na pristojno institucijo, ki bi se s tem ukvarjala.

Mateja Arnuš, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope