Številne študije trdijo, da proizvodnja hrane za hišne živali, zlasti takšne, ki je pridelana na osnovi mesa, sprošča ogromne količine plinov, ki segrevajo naš planet. Glede na rezultate študije iz leta 2017 hranjenje psov in mačk vsako leto ustvari približno 64 milijonov ton ogljikovega dioksida v ZDA. To je približno enak vpliv kot 13,6 milijona avtomobilov na cesti. Tako kot vsa živa bitja, imajo tudi hišni ljubljenčki tako določen vpliv na okolje.
Med temi, ki se zavedajo, kako pomembno je puščati čim manjši vpliv na okolje, je tudi mlada veterinarka Anja Završnik iz Mozirja, ki je skupaj z možem odprla prvo okolju prijazno trgovino za male živali v Sloveniji Eko Brlog: ,,Bi rekla, da se v resnici zelo malo zavedamo kakšen vpliv imajo naše živali na okolje. Mogoče smo še najbolj zavestni in aktivni, ko se ukvarjamo z vrečkami za kakce, saj s tem imamo vsak dan, še zlasti skrbniki psov, opravka. Mogoče se kdo obregne še ob embalažo te komercialno pripravljene hrane. Tukaj pa se potem kar konča, nismo še tam. Ampak se pa trend obrača, zato sem optimistična.''
Na splošno velja Slovenija za pasjo deželo. Število registriranih psov še zmeraj konstantno narašča, čeprav se seveda enako dogaja tudi z mačkami, ampak jih je v primerjavi s psmi, vseeno manj. Anja med največje vzroke za velik vpliv živali na okolje postavi ,,odgovorno skrbništvo, preprečevanje nezaželenih rojstev mladičev, odgovorne nakupe itd. Na drugem mestu pa je pretežno mesna prehrana naših domačih živali, zlasti psov in mačk. Ocenjuje se, da nekje 10-20% globalno pridelanega mesa konzumirajo naši ljubljenčki. In ker število teh živali narašča, je to precej zaskrbljujoča številka. Potem pa imamo na drugi strani še skrbnike, ki so na drugem spektru, ki pa za svoje živali pretirano trošijo, tako da je to en tak dvorezen meč.''
Iz česa v glavnem sestoji hrana za male živali, ki je na voljo povsod v trgovinah, in na kak način jo pridelujejo? Završnikova pojasnjuje: ,,Ljudje, ki imamo radi živali imamo pri tem velikokrat moralno dilemo. Zavedamo se, da naše živali potrebujejo kakovostno prehrano, z velikim deležem mesa, po drugi strani pa imamo radi tudi ekonomske živali, nas skrbi za okolje itd. Po eni strani imamo nizko kakovostne izdelke, ki imajo sicer zelo majhen delež mesa, pa še to je vprašljive kakovosti, ki so za naše živali v bistvu prej nezdravi, kot pa koristni, po drugi strani pa imamo res kakovostne izdelke, ki porabljajo zelo veliko dragocenih virov, ki jih marsikje po svetu primanjkuje, ljudje npr. nimajo mesa za jest, mi pa hranimo z njim naše živali. Tako da je to vprašanje precej kompleksno.''
K sreči lahko rečemo, da obstajajo alternative, in pa, če že, mnogi priporočajo takšno hrano, ki vsebuje perutnino namesto govedine. Anja Završnik pritrdi, da se tudi pri nas že pojavljajo ,,alternativni viri beljakovin, kot so npr. žuželke, ki so okolju in živalim prijaznejši vir beljakovin, ki so primerne tudi za mesojede živali. Na prvem mestu bi izpostavila hrano z biosestavinami, saj ekološko kmetijstvo samo po sebi nima takšnega negativnega vpliva na okolje, lahko ima celo reverzibilen vpliv.''
Sogovornica za konec deli še nasvet glede izbire najbolj primernih izdelkov, vključno z opremo in igračami za hišne ljubljenčke, tako z ekološkega kot zdravstvenega vidika: ,,Svetujem izbiro naravnih materialov, takšnih, ki so iz obnovljivih virov, nenazadnje je tudi tehnologija že toliko napredovala, da se zna marsikaj zanimivega najti, od bombaža, lana, konoplje do naravne gume, še posebej za izdelke, ki prihajajo v stik s sluznico, kot so izdelki za žvečenje in igro. Običajno te nekakovostne izdelke izda že sam vonj, nek tak kemični vonj. Izberimo izdelke, ki bodo čimbolj trajni, nekateri lahko vzdržijo celo življenje enega psa ali celo več psov, pri čemer bi poudarila zmernost in preudarnost.''
Več o tem, kako se z okoljskim odtisom hišnih ljubljenčkov soočajo v drugih državah EU, pa lahko prisluhnete v našem Green Deal podcastu na portalu MMC.
Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope
