Kot kaže raziskava Eurobarometra, se Evropejci strinjajo, da je najučinkovitejši način za reševanje okoljskih problemov sprememba načina porabe. Toda kako daleč smo pripravljeni iti? Obstaja več dejavnikov, ki bodo nasprotovali našim zavezam, da smo zeleni: ne samo denar, ampak tudi udobje - počitnice, najljubša hrana - nekaj lenobe ali samo dolgoročne navade. ...

V zadnjih letih smo priča vse večjemu zavedanju o škodljivosti človekovega delovanja na okolje. V ta namen so bile v Uniji in drugih državah sprejete različne politične in gospodarske pobude, med katerimi je zelo pomembna Zelena Zaveza. Države članice EU pripravljajo zakonodaje, da bi uresničile ta cilj in dosegle podnebno nevtralnost Unije do leta 2050, kot prva celina. Kljub temu pa se v praksi soočamo s številnimi omejitvami pri uveljavljanju Zelene zaveze. Gaja Brecelj, direktorica Fundacije za trajnostni razvoj Umanotera.
V bistvu govorimo o vseh področjih človekovega življenja, se pravi, kako se premikamo, kako se ogrevamo, kako porabljamo električno energijo, kaj jemo, a ne, to so v bistvu, če se takole z mislimi gremo čez naš vsakdan, potem je v bistvu so to vsa področja našega življenja.
Ena izmed največjih omejitev je zagotovo pomanjkanje politične volje oz. neustrezna politična podpora.
Gaja Brecelj, direktorica Fundacije za trajnostni razvoj Umanotera.
Ključno vprašanje pri temu pa je, da s prstom ne pokažemo na posameznika, ki bo sam zagotovil to preobrazbo in da govorimo v življenjskih slogih vsakega izmed nas, ampak je tukaj pač družba oziroma naš družbeni sistem, ki nam lahko omogoči, da mi delujemo bolj trajnostno ali pa ne, a ne? Kako se lahko jaz na primer z vlakom peljem iz Nove Gorice v Maribor, če tega vlaka sploh ni, kako lahko pričakujemo, da bodo posamezniki bolj trajnostno delovali, če sistemsko država tega nemogoči? Zato je s vedno rajši pravim, a ne? Ko s prstom pokažemo na posameznika, pokažemo na njegovo mišico, aktivno državljansko mišico.

Nekatere države namreč niso pripravljene sprejeti ukrepov, ki bi omejili izpuste toplogrednih plinov ali zaščitili naravna okolja.
Ko govorimo o spremembi miselnosti saj se tudi moramo zavedati, da ta miselnost ni samo neka prostovoljna stvar vsakega posameznika, ki pač ni nekako vplivan iz vsega, kar je okrog nas, konec koncev, ko govorimo o hrani, bo v naslednjih dveh, treh letih, a ne, šlo več kot dva milijona evrov za promocijo mesa, ki vemo, da je iz podnebnega vidika slabša izbira in od tega bo šlo osemsto petdeset tisoč proračunskega denarja. Se pravi, država direktno promovira nekaj, kar je podnebno bolj škodljivo, tako da to je zelo tak kompleksen sistem. Ampak vsekakor je družbeni kontekst tisti, ki je ključen pri tem, da bo družba bolj trajnostna, ne pa vsak posameznik.

Poleg tega veliko podjetij, ki imajo velik vpliv na okolje, kljub zavedanju pomembnosti trajnostnega razvoja, ne vidijo svoje vloge in odgovornosti pri doseganju zelenih ciljev. Dr. Jonas Sonnenschein, projektni vodja pri Umanoteri.

Tukaj je zelo pomembno, da ne najdemo način, da se tudi podjetje ne gredo green washinga ne ali pa eko farbanja, tukaj so velikokrat besede več kot dejanja. Jaz pridem spet iz tega »Backgrounda« zelena poračunska refoma. Trenutno je zelo veliko denarja na voljo za zelene teme, tudi v industriji, če pa potem gledamo razpise,... to je komaj več kot biznis as usual, ne? Tukaj gre za desetodstotno povečanja energetske učinkovitosti, osnovne učinkovitosti in to podjetje itak že počnejo, kaj pa rabimo za zeleni prehod, za nevtralnost, ogljično nevtralnost do sredine stoletja: To je bistvena sprememba industrije! Veliko zelenih besed, ampak ko gre za konkretna bistvena dejanje, je še zaostanek precejšen.
Druga velika omejitev je pomanjkanje sredstev. Velikokrat so učinkoviti ukrepi, ki bi lahko zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in zmanjšali vpliv industrije na okolje, predrage in si jih javnost in podjetja ne morejo privoščiti.
Dr.Jonas Sonnenschein, Umanotera:
Ja mi nabiramo en signifikanten del proračuna že iz t.i. okoljskih dajatev, tukaj pa mi kot posameznik plačamo bistveno več kot npr. podjetje ki se ukvarja z logistiko. Pomembno je, da imamo tukaj jasen signal: Da ima ogljik svojo ceno, na drugi strani pa imamo tukaj sektorje, kot je letalstvo, kjer vemo, jasno vemo, da bolj bogati letijo bistveno več kot revni in to je v bistvu subvencija za bogate. To je regresivna politika Tako da tukaj je prostor da imamo več okoljskih dajatev in da je tudi fer.
Tudi pomanjkanje znanja in ozaveščenosti javnosti je velika ovira pri uveljavljanju zelene zaveze. Mnogi ljudje se sicer zavedajo pomembnosti ohranjanja okolja vendar se premalo zanimajo za posamezne ukrepe, ki bi pomagali ohraniti naš planet.
Tako da, alternative so za kratke razdalje, seveda vlak za take srednje razdalje, jaz tudi potujem z vlakom na Švedsko, ampak sem mogoče malo čudak tukaj, ampak se da. Tudi je pomembno, da ne mislimo, da je potreba, da vsako leto večkrat za vikend letimo v Barcelono in London, da je to neki luksuz in potem cenimo mogoče tako vrsto potovanja tudi več in imamo več užitka iz tega. Mogoče gremo samo enkrat na leto ali pa enkrat vsak drugo leto za daljše obdobje. To ne pomeni, da se ne da več potovati in da se ne da več uživati v drugi kulturi, ampak da pač na drug način potujemo.
Informacijske kampanje in izobraževanje bi lahko pripomogli k boljšem ozaveščanju ljudi in spodbujanju h koriščenju trajnostnih alternativ.
Dr.Jonas Sonnenschein, Umanotera:
Posameznik je pomemben, ampak ne kot potrošnik, to kaj smo na začetku rekli, ampak moramo se zavedati, da tudi direktor podjetja je posameznik in predsednik Vlade je posameznik. Tako da ja, posamezniki so pomembni v tem sistemu, v tem prihodu, mogoče pa ne jaz kot potrošniki ali ja ali ne nosim svojo plastično vrečko v trgovino in ali pa bombažno vrečko.
Glede na pričakovano rast prebivalstva in gospodarstva je pomembno, da se vse države zavežejo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in k zagotavljanju trajnostnega razvoja.
Gaja Brecelj, Umanotera:

In tukaj zato z Jonasom ves čas vračamo nazaj kako so pač sistemske spremembe tiste, ki so nujne in da je oblast oziroma politični odločevalci so tisti, ki imajo največ moči v tem, da bodo družbo kot celoto povedli v podnebno nevtralno družbo.

Omejitve, s katerimi se soočamo pri uveljavljanju zelene zaveze lahko premagamo s politično voljo, primernimi financami in boljšim ozaveščanjem javnosti. Le tako lahko zagotovimo boljšo prihodnost za naše otroke in vnuke.

Gre za preživetje na našem planetu in vse je odvisno od politične volje. Tako da to, a ne, da je mogoče nezeleno tudi všečno, zato ker gre za stvar udobja, po drugi strani je pa politično tudi že postalo všečno vmes a ne?
*
Ivo Kores, Radio Slovenija International / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranetplus