Eden najpomembnejših vidikov trajnostne mobilnosti je delujoč, učinkovit in cenovno dostopen javni potniški promet. V skladu z zakonodajo Evropske Unije bodo morali biti do leta 2030 vsi novi mestni avtobusi brez izpustov emisij. Kakšna je torej prihodnost javnega prevoza?

Eden največjih izzivov trajnostne mobilnosti je množična raba osebnega avtomobila za prevoz ene same osebe. Gre za skupni vzrok zastojem in problematiki parkirnih mest, kar številni občutimo na dnevni ravni in seveda visokim okoljskim obremenitvam, ki jih bodo občutile prihodnje generacije.
Zmanjšanje emisij iz prometnega sektorja pomeni boljši cenovno dostopni in varni javni prevoz.
Mag. Matjaž Vrčko, vodja Sektorja za javni potniški promet na Ministrstvu za infrastrukturo uvodoma pove, daje cilj države prebivalstvu zagotoviti čim boljšo mobilnost, gospodarstvu pa čim boljšo oskrbo.

,, Javni potniški promet uporabniki uporabljajo zelo dobro tam do konca srednje šole, ...tudi še študenti. Lansko leto smo subvencioniranih vozovnic za študente in dijake prodali več kot 120.000 in od tega polovico letnih vozovnic.Tudi za otroke v osnovni šoli je dobro poskrbljeni, ker za njih poskrbijo občine, da jim organizirajo prevoz v šolo. Potem se pa neha...Teh tako imenovanih delavskih prevozov je pa v resnici potem malo, ljudje presedlajo pač potem na osebni avto"
Avtobusi na veliki večini povezav v 15 analiziranih slovenskih mestih vozijo preredko glede na potrebe uporabnikov, tako je pokazala raziskava Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, ki je bila narejena lani decembra. Po besedah Matjaža Vrčka gre razloge iskati v prometni politiki:
,,Razlogi so verjetno, ker je prometna politika po osamosvojitvi Slovenije najbolj prilagodila cestno infrastrukturo potrebam potnikom, to pa pomeni, da je ljudjem rekla: Kupite si avto in se peljite. Ker avtocestni križ je pač najbolj uspešna zgodba po osamosvojitvi Slovenije. Seveda pa imamo zato precejšnje okoljske težave, zato je naša naloga že od prometne politike, ki smo jo napisali leta 2006, še posebej pa strategija, ki smo jo napisali leta 2015, da začnemo intenzivno delati na trajnostni mobilnosti in ljudi privabimo na javni potniški promet, kolo, peš in tako naprej."
Kaj pa avtomatiziran javni prevoz? Raziskava Eurobarometerja kaže, da bi se večina Evropejcev počutila varno v avtomatiziranih vozilih, ki jih nadzoruje človeški operater.
Matjaž Vrčko o spremembah, ki si jih lahko v kratkem obetamo v javnem potniškem prometu.
,,Omeniti je potrebno vsaj dve stvari: Lani je bil sprejet zakon o upravljanju javnega potniškega prometa, ki je dal podlago za ustanovitev družbe za upravljanje javnega potniškega prometa. Ta družba naj bi združila avtobusni in železniški promet, uskladila vozne rede, jih harmonizirala. Zdaj naš sektor vodi avtobusni promet, direkcija republike Slovenije za infrastrukturo železniški promet, Ljubljana ima seveda svoj promet in to je potrebno na nek način združiti oziroma harmonizirat. Potnik ne bo čakal na prestope, ampak želi priti, tudi če bo moral prestopit, hitro na cilj. Družba naj bi bila tudi ustrezno »ekipirana« in opremljena, da bi tudi naredila takšne vozne rede.
To je prva zadeva, ki bo mislim zelo prispevala k izboljšanju potniškega prometa. Druga zadeva pa je razpis za podelitev novih koncesij, ki je v teku. V tem razpisu smo povečali standard dostopnost za 20 % za potrebe prometnih konic, nekaj pa tudi za potrebe oddaljenejših krajev in turizma. Upamo, da bo ta razpis uspel, saj ga ponavljamo že drugič. Z novim koncesijskim obdobjem prehajamo tudi na bruto model, kar pomeni, da bomo mi v celoti financirali kilometer poti avtobusa in bomo mi povedali kje naj vozijo. Tam kjer so največje potrebe in s tem bomo javni potniški promet prilagodili potnikom,,
Sicer pa bi bila tudi premišljeno zastavljena vseslovenska vozovnica za javni potniški promet več kot dobrodošla, ki pa jo, po besedah Matjaža Vrčka, na nek način že imamo

.
»Torej, mi vseslovensko vozovnico v bistvu že imamo za dijak in študente. Subvencionirana vozovnica petindvajset evrov na mesec oziroma dvesto evrov na leto velja za celo slovenijo za vlak in bus z doplačilom pa tudi v mestnih prometih.Enako zgodbo pripravljamo tudi za tako imenovane delavske vozovnice. Predlog je pripravljen in zadeva bo funkcionirala tako, da bo do določenega zneska, ki še ni določen bo še zmeraj relacijsko vozovnica potem pa, ne vem na neki nekem znesku ne vem sedemdeset sto evrov mesečne vozovnice pa bo vsak dobil vozovnico Slovenije. Tako kot zdaj dijaki in študenti in bo veljala neomejeno vožen vlak bus, z doplačilom pa tudi občine. To bo zagotovo pripomoglo k izboljšanju javnega potniškega prometa želimo pa si da bi z izvajanjem novih koncesij, ko bo povečan standard dostopnosti. da bi takrat te vozovnice začele veljati namreč če dajemo neko ugodnost in če ljudje to sprejmejo, potem moramo zagotoviti tudi kapacitete da jih bomo pač vse lahko pripeljali tam kjer želijo.«
Prihodnost razvoja trajnostne mobilnosti je torej zagotovo v sočasnem razvoju javnega potniškega prometa, tako avtobusnega kot železniškega, in različnih rešitev mikromobilnosti za premagovanje prvega in zadnjega kilometra poti.

Ivo Kores, Radio Slovenia International / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope