Pri strupenih in nevarnih odpadkih je potrebno biti še pozornejši, saj so le-ti poleg tega, da so škodljivi za naravo in ljudi, bolj zapleteni za ravnanje. Težje jih je sortirati, dražje jih je upravljati, težje jih je nato tudi pravilno reciklirati ali odstraniti na res pravilen način.
Kako se z nevarnimi odpadki ravna po EU? Ali prebivalci vemo, kako odstraniti nevarne gospodinjske odpadke in katere so ovire, s katerimi se srečujemo v tem procesu. Za odgovore smo se obrnili na Tanjo Bolte, direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Kar se zakonodaje glede ravnanja z odpadki tiče, je na primarni ravni zakonodaja nedvoumna, Tanja Bolte ob tem izpostavlja, da imajo "odlagališča ustreznega upravitelja, ki mora pridobiti ustrezno dovoljenje za obratovanje. Točno določeno kaj se lahko odlaga in kdaj, saj je vse določeno v dovoljenjih. Podjetja so zato dolžna z odlagališči upravljati na način, da ne vplivajo na okolje."
Kaj hitro se seveda pojavi vprašanje ali prebivalci vemo dovolj o odstranjevanju nevarnih oziroma strupenih odpadkov iz gospodinjstva, denimo rabljene baterije, čistila, elektronske naprave, da le-ti nato ne pristanejo v ostalih odpadkih. Tanja Bolte dodaja, da ima v "Sloveniji vsaka lokalna skupnost oziroma občina urejeno službo za ravnanje z odpadki, torej komunalna podjetja. Ta podjetja so dolžna poskrbeti tudi za ustrezno informiranje in ozaveščanje nas uporabnikov. Obstajale so in še obstajajo tudi določene brošure, kjer je bilo razloženo kam kaj odlagati, kako ravnati z odpadki in kaj spada v rumen, moder, črn in rjav zabojnik. Le s pravilnim, torej ločenim zbiranjem odpadkov, lahko odpadek tudi dobi primerno mesto in je lahko ponovno uporabljen ali predelan na primeren način, ki ne onesnažuje in se ne meša z drugimi odpadki."
Kljub temu pa se ob vseh organiziranosti in zakonodaji še zmeraj najde preveč nezakonitih in divjih odlagališč. Tanja Bolte izpostavlja, da so "po občinah izvedli popise, kjer ta odlagališča so. Pripravljamo tudi ustrezno zakonsko podlago v kako takšna odlagališča sanirati in kako to financirati in pa prioritete glede tega. Zelo pomembno je odstraniti tista odlagališča, ki so najbolj kritična, ki imajo vpliv na okolje, podzemno vodo ali pa kaj drugega. S strani ministrstva bo urejena prioriteta, metodologija in potem bo pripravljen program dela na podlagi katerega se bodo odlagališča pričela sanirati."
A eno je zakonodaja, drugo pa upoštevanje. Prevečkrat so le kazni tiste, ki učinkujejo, Tanja Bolte pravi, da je "nekaj tudi na kaznih, saj smo na žalost ljudje takšni, da ko enkrat plačamo kazen potem morda malce drugače razmišljamo. Vsekakor pa je ključno tudi informiranje javnosti, da prebivalci vemo kaj početi z odpadki. Gre za nas in za prihodnje generacije in seveda za naravo samo. Misliti, da, če nevarne odpadke zlijemo nekam v naravo kar tako in da ne bo nobenega vpliva je seveda zmotno."
Količina poslanih nevarnih odpadkov znotraj in zunaj EU se je med letoma 2001 in 2019 več kot podvojila na 8,1 milijona ton še kažejo najnovejši podatki Evropske komisije. V kolikor pa imamo državljani seveda kakšne pomisleke ali vprašanja pa imamo pravico in tudi dolžnost, kontaktirati lokalna komunalna podjetja. Seveda pa velja trikrat premisliti, preden karkoli potencialno nevarnega zlijemo ali odvržemo v naravo.
Borut Kampuš, Radio Slovenia International – Radio Si / Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope
