Če želi Evropska unija doseči svoj cilj, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina, morajo tudi zasebni sektor in podjetja odigrati svojo vlogo. Pravzaprav morajo biti glavni igralci v igr, zlasti 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij v EU, ki zaposlujejo približno 83 milijonov ljudi in predstavljajo približno polovico evropskega BDP.

Da bi bolje razumeli izzive, s katerimi se sooča predvsem podjetniški sektor v podnebni tranziciji oziroma kako podnebne spremembe vplivajo nanje in na njihovo dejavnost je potrebno najprej začeti z ogledom vpliva podnebnih sprememb na zasebno industrijo. Državni sekretar pristojen za okolje in podnebje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Uroš Vajgl ob tem izpostavlja da "podjetja zagotovo ukrepajo, saj zeleni prehod ni toliko pred vrati, kolikor smo že v zelenem prehodu. Zmanjševanje, tako izpustov toplogrednih plinov, kot drugih okoljskih pritiskov se dogaja. Na žalost pa v premajhni meri, torej še ne v tisti meri, ki bi bila potrebna za doseganje ciljev pariškega sporazuma in da se izognemo katastrofičnim scenarijem podnebnih sprememb."

Podjetja v vseh sektorjih se zavedajo, da morajo bolje razumeti in vključiti tveganja, povezana s podnebjem, v svoje dejavnosti in to ne samo zaradi zakonodaje. Uroš Vajgl ob tem dodaja »dela se, seveda, bo pa potrebno ta prehod še bistveno bolj pospešiti. Po drugi strani pa spremljati tudi proces prilagajanja podnebnim spremembam. To pomeni, ne glede na to, kolikor mi zamejimo izpuste toplogrednih plinov in s tem preprečujemo nadaljnje večje dvige temperatur, je dejstvo, da podnebne spremembe doživljamo že na račun preteklih emisij. Prav zaradi tega je aktualno vprašanje prilagajanje gospodarstva razmeram, ki so jih podnebne spremembe prinesle. Spomnimo se lanske suše, požarov in kasnejših poplav. Nenadne vremenske oziroma podnebne spremembe vodijo v pritiske na dobave surovin, na razpoložljivost vode in energetsko oskrbo. Se pravi vsi, država, družba in gospodarstvo moramo biti pripravljeni na to, da bodo okoljski pritiski nastajali, tudi kakšni takšni, ki jih sedaj še ne poznamo.«

In kaj so tisti prvi koraki, kje je najbolj začeti ali kje sploh začeti se velikokrat sprašujejo lastniki podjetij in njihovi zaposleni. Zadnja leta se je veliko vlagalo v zamenjave energentov in to iz različnih razlogov. Tudi državni sekretar na MOPE, Uroš Vajgl ravnanje slovenskih podjetjih povzema v tej luči »V veliki meri gre za zamenjavo energentov, se prav manj energentov, ki bazirajo na rabi fosilnih goriv in imajo posledično tudi manj izpustov toplogrednih plinov. Podjetja se lotevajo tudi inovacij v procesih, kjer bi bilo potrebne manj energije, kot doslej. Gledano širše pa gre tudi za prakse krožnega gospodarstva, torej večje rabe recikliranih materialov, s čimer zmanjšamo potrebo po novih naravnih virih in s tem planet manj pustošimo kot smo ga doslej.«

Podjetja se v iskanju inovativnih rešitev vse bolj obračajo na tehnologijo. Od nekdaj je tehnološki razvoj in posodobitev procesov izdelave, distribucije, servisiranja in recikliranja ponujal prednost pred konkurenco in danes razvoja brez v ospredje postavljenega okolja in trajnosti več ni. Uroš Vajgl izpostavlja, da bo »v prihodnosti ravno zeleni prehod podjetjem omogočal nek dolgoročni obstoj. Glede na naravne danosti je jasno, da je potrebno preobraziti gospodarstvo in tista podjetja, ki bodo ob tem uspešnejša bodo od tega imela tudi korist. Moramo pa oblikovati tudi nek sistem, ki bo vzpodbujal sodelovanje. To pomeni, da ne bomo imeli le posamične primere podjetij, ki uspešno izvajajo dejavnosti ampak, da se to dela kot nek kolektivni skupni napor in sodelovanje.«

Jasno je, da se ob vseh vremenskih dogodkih letošnjega poletja, lanskih požarov in poplav pač ne moremo slepomišiti, da gre za enkratne pojave. Svet se spreminja hitro in edini način je sodelovanje v dobro lokalnega okolja in povezovanje ljudi ter podjetij. Začnimo pa pri sebi, vsak dan.

Borut Kampuš, Radio Slovenia International - Radio Si/Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope #euranetplus