V zadnjih letih je vse postalo digitalno.. s kavča lahko počnemo vse – gledamo filme, se pogovarjamo s prijatelji, naročujemo hrano, nakupujemo oblačila, rezerviramo letalske karte ipd. Vse to je ustvarilo novo digitalno onesnaženje in k temu je pripomogla tudi pandemija Covida 19. Zakaj, pojasnjuje prof. dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica Inštituta za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru:
»Verjamem, da lahko del povečanja pripisujemo sami pandemiji, ki je na nek način omejila delovanje v živih stikih, v različne delovne procese je vnesla virtualno okolje, prav tako pa v medosebne stike. Seveda so pa razlike med generacijami, ampak zagotovo so te širše okoliščine prispevale k temu, da smo sprejeli to virtualno okolje bolj domače kot bi, če takih okoliščin s pandemijo ne bi bilo.«
Za leto 2021 so analize pokazale, da je vsako sekundo 13 novih uporabnikov, kar kaže na izjemno rast. V Sloveniji so podatki višji od globalnega povprečja, saj je nekje 62% ali pa še več aktivnih uporabnikov družbenih omrežij. Predvsem mladi komunicirajo preko omrežij, kot so whatsapp, tik tok, instagram.. kako naše objave vplivajo na posameznike? Suzana Žilič Fišer:
»Resnici na ljubo velik del svojega dnevnega časa namenimo delovanju na družbenih omrežjih, ki pa funkcionirajo različno. Največji preboj je na svetovni ravni doživel Tik Tok, hkrati pa se zavedamo, da so s takšnim dostopom oz. do tolikšnega deleža populacije je to izjemen trg. Ta trg na neki način kroji trende v okolju in trende, po katerih se zgledujejo posamezniki. Pri tem pa jim seveda pomagajo algoritmi. Algoritmi nas na neki način določajo, nam pomagajo, da lahko zadovoljujemo svoje potrebe, hkrati pa nam spodbujajo različne potrebe.. tako da je to začaran krog. Zelo hitro smo tudi ulovljeni s pomočjo teh orodij v tisto, kar bi želeli oz. v tisto, kar niti ne vemo, pa si potem izjemno želimo. Pa naj si bo to z vidika trendov, kako želimo videti sebe, kako želimo videti družbo in kako funkcioniramo nasploh.«
V digitalnem svetu se, podobno kot v okolju, nabira ogromno smeti. Od nepotrebne elektronske pošte, datotek, aplikacij, dvojnikov fotografij in videoposnetkov.. Kaj sploh želimo doseči z objavo?
»Objave so seveda zelo različne.. od tega, kaj mi z objavami želimo početi. Na področju digitalnega marketinga so aktivnosti, kjer se ponujajo storitve in produkti nekaj, kar dejansko zahteva zelo dinamično objavo. Če pa se ozremo na posameznika, pa je vprašanje neke lastne presoje, medijske in digitalne pismenosti, kaj dejansko želi nekdo z objavo doseči. Zelo hitro smo sami ulovljeni v to, da smo kot uporabniki na eni strani, v istem trenutku pa smo dejansko producenti. Torej se odzovemo in smo zelo hitro v tem kolesju, ki nas potegne, da vstopamo v te virtualne skupnosti in jih zelo hitro zamenjamo za realne skupnosti.«
Na družbenih omrežjih ustvarjamo nerealne slike, saj velikokrat objavimo samo najlepše dele naših življenj.. kako se izogniti nenehnim pritiskom nepotrebnega primerjanja? Težko je najti recept, pravi prof. dr. Suzana Žilič Fišer in dodaja:
»Kako se izogniti.. po moje, najbolje s pomočjo medijske in digitalne pismenosti, pripravljenosti, ko se zavedamo, kaj s pomočjo naših objav in s pomočjo druge uporabe družbenih omrežij ali pa digitalnega okolja napravimo zase in za druge. Ko se zavedamo nevarnosti, ki nam pretijo. Seveda ob raznolikih informacijah, ki jih pridobimo in se seveda zavedamo, da je to sito zelo široko, da prihajajo zelo različne informacije do nas, ki nas oblikujejo, preoblikujejo in seveda neke vrste samocenzura in izobraževanje na tem področju je tisto, ki lahko pomaga k temu, da bomo bolj odgovorno ravnali.«
Družbena omrežja pa so tudi konstantni motilci naše pozornosti.. kdaj bi potrebovali t.i. digitalni detox? Na kaj moramo biti pozorni?

Medtem ko objavljamo in brskamo po spletu ter prenašamo različne stvari v našo podatkovno bazo, se pri tem ustvarja, tako kot v okolju, ogromno smeti. Če izbrišemo vse nepotrebne datoteke, aplikacije, fotografije in videoposnetke, ne prihranimo le ogromne količine CO2, ampak tudi podaljšamo življenjsko dobo naših pripomočkov. S tem prevzamemo tudi nadzor nad svojim življenjem, ki je lahko bolj učinkovito in zadovoljno.

Nataša Godec, Radio Slovenia International; Projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope