Skoraj milijarda ljudi po vsem svetu je lačnih, skoraj dve milijardi pa se prehranjuje nezdravo in s tem ogroža svoje zdravje. Hkrati se s proizvodnjo hrane uničujejo naravni viri, pomembni za človeško življenje. Če se ti trendi ne bodo obrnili, bodo, po novem poročilu, posledice na zdravje ljudi in planeta grozljive. Kar je potrebno, ni nič drugega kot to, kar avtorji imenujejo "velika preobrazba pridelovanja in konzumiranja hrane".
Poročilo komisije EAT-Lancet, sestavlja jo 37 vodilnih znanstvenikov iz 16 držav, ki so v različnih strokah razvili prve znanstvene smernice na svetu za zdravo in trajnostno hrano, ugotavlja, da so diete, ki so večinoma rastlinske in vsebujejo malo rdečega mesa ter sladkorja, najboljši način za prehrano svetovnega prebivalstva.

In če je treba zmanjšati meso, katero alternativo bomo izbrali? To vprašanje sem postavila izredni profesorici na Biotehniški fakulteti v Ljubljani na oddelku za živilstvo, katedre za tehnologijo mesa in vrednotenje živil, Mojci Korošec:
»Svetovna populacija raste, po drugi strani se pa, vsaj tukaj, v našem predelu, tudi stara. In beljakovine so ene zelo pomembnih virov hranil, ki jih potrebujemo tako za mlado, odraščajočo populacijo, kot za zdravo staranje.

Meso je kakovosten vir beljakovin ampak ob naraščajočih potrebah in naraščajoči populaciji je treba konkretno razmišljati in tudi iskati alternativne vire beljakovin. Ti viri pa morajo biti kakovostni, kar pomeni, da prebivalstvu zagotovimo vse tiste pomembne aminokisline, ki jih naše telo ne more tvoriti. To pomeni, da bomo morali porabo mesa zmanjšati zato, da bi delno razbremenili tudi okolje v določenih področjih. Vire beljakovin pa si moramo zagotoviti in tukaj stopajo v ospredje t.i. alternativni viri beljakovin, ki jih poznamo lahko že iz prehrane prednikov, to so npr. stročnice. Po drugi strani so tu še alternativni viri beljakovin, kot so npr. insekti. Ti so na nekaterih delih planeta že tradicionalna hrana, za druga področja pa so še bolj eksotična. Tretji alternativni vir beljakovin pa predstavljajo morske alge oz. mikroalge, ki so ravno tako bogate z beljakovinami in še z nekaterimi minerali ter vitamini.«

Profesorica Mojca Korošec torej pravi, da lahko vire mesnih beljakovin uspešno nadomestimo z beljakovinami morskih alg, insekti in stročnicami. Slednje izpostavlja tudi profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani na oddelku za agronomijo, katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo, Darja Ačko Kocjan:

»Kar se tiče živinoreje, imamo to usmeritev že tako zakoreninjeno, da je to težko premakniti. Vsekakor pa v zadnjih letih govorimo veliko več o zrnatih stročnicah, govorimo o neposredni prehrani za ljudi, stročnic iz beljakovin iz domačih njiv. Gre za beljakovine, ki so lahko enake mesnim beljakovinam, po sestavi je to zlasti soja in tudi fižol, ki je bil prehrana naših prednikov v preteklosti. Je izjemna stročnica, ki pa jo večinoma kupujemo, namesto, da bi jo pridelovali sami. V zadnjih letih se sicer osredotočamo na njihovo pridelavo - leto 2016 je bilo tudi leto zrnatih stročnic - vendar se kaj dosti ne spremeni. Če pogledamo statistiko, ne več, kvečjemu manj. Na rodovitnost tal bi morali v Sloveniji in širše v EU gledati tudi iz vidika gnojil, saj imamo trenutno precej draga dušična gnojila. Ravno stročnice so tiste, ki s pomočjo rhizobijum bakterij vežejo dušik v tla in ta zračni dušik ostaja za naslednje kulture v kolobarju.«
Profesorica Ačko Kocjan še pravi, da enoznačnega odgovora na vprašanje, kaj bomo jedli čez 20, 30 let ni, saj je povezano s socialnimi in družbenimi situacijami, z ozaveščenostjo, tudi podnebnimi spremembami..

»Menim, da bodo potrošniki z ozaveščanjem – vendarle se o tem veliko govori in tudi generacijsko spreminja - mladi so tisti, ki bodo potegnili voz naprej, da se bodo morda bolj zdravo prehranjevali. To pomeni manj mesa, več beljakovin, ki jih lahko najdemo v zrnatih stročnicah in v vseh rastlinah, v katerih je dosti vlaknin, kompleksnih ogljikovih hidratov. Ravno ta del hranil izjemno vpliva tudi na zdravje. Upam, da se bodo tradicionalne kulture, ki so jih nekdaj imeli na krožnikih še povečale, npr. ajda.. tudi tatarska ajda, pa vse zrnate stročnice in navsezadnje tudi s kakovostna mesna prehrana. V kolikor je domačega izvora, je kompleksnost tega prehranjevanja seveda pomembna.«
Voz bodo naprej potegnili mladi, z bolj zdravim načinom pridelave in predelave hrane ter prehranjevanja, verjame prof. Darja Ačko Kocjan. Saj, kot pravi tudi v izjavi Richard Horton, glavni urednik ugledne britanske znanstvene revije za področje splošne medicine The Lancet: "Prav narava, ki izginja, je ključ do preživetja ljudi in planeta."

Nataša Godec, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope