Človeštvo je v razmahu industrializacije povzročilo gostujočemu planetu veliko škodo, ki jo zadnja leta občutimo predvsem preko izrazitih vremenskih sprememb. Pa vendarle ljudje, ki kljub svarilom znanstvenikov, klimatologov in širše javnosti zanikajo, da se podnebne spremembe dogajajo, nekako verjamejo, da segrevanje v zadnjih 100 letih ni nič posebnega, da je segrevanje v zadnjem stoletju posledica naravnih dejavnikov, da bodo povečane koncentracije CO2 koristne ter, da znanstvenikom, ki napovedujejo globalno segrevanje, ne moremo zaupati.
Pa so glavni problem res zanikovalci podnebnih sprememb? Filozofinja, znanstvena svetnica in redna profesorica na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, dr. Alenka Zupančič pravi, da ne.
»Zdi se mi, da je problem potrebno malo drugače zastaviti, da ga lahko sploh začnemo naslavljati. V zadnjem času ne moremo več reči, da so glavni problem zanikovalci. Seveda obstajajo, vendar mislim, da je veliko bolj perfidna neka oblika zanikanja, ki ni direktna.. tam, kjer rečemo: ja, seveda, saj vse vemo, to je velik problem.. obnašamo pa se še naprej, kot da tega dejansko ne vemo. Da je v bistvu način zanikanja prevladujoč v tem, kako se neka družbena inercija odvija še naprej, na ravni neke čisto mainstream politike, ki vse priznava, ki ima polna usta zelenih besed, deluje pa dejansko tako, kot da se absolutno resnosti problema ne zaveda. In potem s prstom kaže na tiste malo »odštekane« zanikovalce, češ, mi pa nismo taki, mi pa smo racionalni, se zavedamo problema. V praksi pa dejansko delujejo isto oz. še huje, ker pač imajo vzvode moči, ker imajo možnost stvar veliko resneje zagrabiti, pa se to ne dogaja. In podnebni vrh je bil lep primer, kako se nekaj radikalno prizna, hkrati pa se ne prizna.«

Filozofinja dr. Alenka Zupančič še pravi, da je dandanes svet na splošno v nekem kaosu in dezorientaciji, kjer pa oblike teorij zarot ponudijo vsaj neko orientacijo, vsaj osnovni pomen vsega skupaj, ki ga pa dejansko ni. In če k vsemu dodamo še družbeno ekonomsko socialne probleme, ki nedvomno naraščajo, potem pridemo hitro do tega, da ljudje, ki se s preživetjem ukvarjajo vsak dan in iz dneva v dan, nimajo perspektive, kako bodo preživeli čez 30 ali 50 let. In glavni problem je, pravi filozofinja Alenka Zupančič, kako pokazati, da to je en in isti problem in kako ta socialno ekonomski vidik naslavljati hkrati s podnebnim.
Pa vendarle, čeprav smo priča podnebnim spremembam in morda ne verjamemo svojim očem, zakaj ne verjamemo znanstvenikom, klimatologom, ki na spremembe opozarjajo z znanstvenega vidika? Dr. Alenka Zupančič:
»Dejansko se je ta svet spremenil in na nek način premaknil, kjer nastopa radikalna dezorientacija in kjer je družbenih avtoritet zelo malo. Do neke mere je to tudi razumljivo, lahko najdemo tudi cel kup razlogov, kako so družbe delovale v zadnjih desetletjih v tej radikalni neoliberalni obliki, kjer je seveda profit določal vse. In tukaj tudi stroka ni popolnoma brezmadežna in ni nikoli bila. Jasno pa je, da je znanost v osnovi nekaj drugega in ljudje so izgubili tisto vero, da to je nekaj, kar lahko nedvomno in onstran vsega pokaže pravo smer oz. pravo dejstvo. In v tej poplavi vseh relativizmov, predvsem pa poskusov podati neko teorijo, da nekdo pa ima niti v rokah.. potem pridemo do tega, da tisti, ki ne zaupajo znanosti, ne samo, da ne zaupajo znanosti, ampak so prepričani, da nekdo drugi upravlja z znanostjo. In to je zanimiv moment.«

K temu, da zanikamo podnebne spremembe in verjamemo raznim teorijam zarote, so pripomogla tudi družbena omrežja. Kakšna je pravzaprav njihova vloga pri spodbujanju teh ljudi, da zanikajo znanstvena dejstva? Filozofinja dr. Alenka Zupančič:
»Razcvet družbenih omrežij, ki po eni strani deluje kot nek pluralizem, razprtje navzven, je v bistvu, de facto, razprtje navznoter oz. stvar se reciklira, se vrti v nekem ozkem krogu somišljenikov.. ob tem, da seveda družbena omrežja delujejo oz. so nastavljena na to, da tudi preizkušajo, kaj gledaš in še bolj ožajo perspektivo. Skratka način in mehanizem delovanja ter izbiranja »news feed«, ki ga dobiš, ne poteka tako, da bi nam v kakršnemkoli smislu širilo obzorje in prebijalo te mehurčke, ampak prav nasprotno.. kako te še bolj prepričati v to, kar si že prepričan. In to je nek eksplozivni moment nekih elementarnih delcev, ki bodo slej kot prej eksplodirali. Ravno zaradi tega, ker dejanske družbene kohezije tukaj ni več.«

Ampak, kot je že v uvodu povedala filozofinja, dr. Alenka Zupančič, glavni problem niso zanikovalci podnebnih sprememb. To, da so postali glavni problem, je morda ravno simptom tega, da se večina ne ukvarja s problemom, ampak se nad zanikovalci samo zgraža in se počuti razsvetljeno. V praksi pa delujemo natanko isto. Torej ni problem samo zanikanje, pravi Alenka Zupančič, ampak načini zanikanja, ki pravijo: saj dobro vem, ampak še naprej delujem, kot da tega ne vem. Dejansko ni akterja, ki bi se za problem čisto zares zavzel.

Nataša Godec, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope