V Sloveniji smo letos že v sredini meseca aprila porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, kar je po ocenah Inštituta za zdravje in okolje zelo zaskrbljujoče.

Razloge za (pre)veliko porabo naravnih virov in nastanek velikega ekološkega in ogljičnega odtisa pa direktor IZO Tomaž Gorenc vidi pri »glede na Slovenijo sta promet in bivanje tista sektorja oziroma segmenta, ki največ prispevata o odtisu. Vse je povezano z življenjskim slogom in odvisnostjo od fosilnih goriv. Kot primer, več kot 60 odstotkov ekološkega odtisa predstavlja sam ogljični odtis. To se vidi že pri samem življenjskem stilu, koliko avtomobilov imamo na prebivalca in kakšna je naša energijska mešanica pri ogrevanju, ipd.«

Jasno je, da s planetom ne ravnamo tako, kot bi morali, zato so spremembe nujne. Ozaveščanje o našem početju na Zemlji in o tem, kako ga lahko zavarujemo in zaščitimo je zelo pomembno. Največji problem smo seveda prebivalci razvitega sveta, Zahodnega sveta, a z razvojem naj dohitevajo tudi manj razvite države in zato so potrebne celotne spremembe je prepričan Tomaž Gorenc »posledično seveda imajo Zahodne višji ekološki odtis, medtem, ko države podsaharske Afrike ali pa Južne in Jugovzhodne Azije pa imajo veliko nižjega. To se seveda z razvojem spreminja, ampak pomembno pa je, kakšen je ta razvoj. Ali tudi ta razvoj temelji na fosilnih gorivih ali hiper-potrošnji ipd, ali pa se bo ta vzorec razvoja tudi v bodočih letih, desetletjih spremenil, kar se bo pokazalo tudi na kakovosti bivanja in na zdravju ljudi.«

Zdravje ljudi pa je osnovni cilj, ki pa se velikokrat zdi protisloven, saj ravnamo drugače, kot bi morali, dasiravno nam je jasno, da nismo dovolj previdni in odgovorni, ljudje še zmeraj preveč svojeglavo ravnamo po poti najmanjšega odpora. Katja Sreš, predsednica Ekologov brez meja, zato izpostavlja, da so pristopi do okoljevarstva, naravo varstva in s tem tudi trajnostne prihodnosti različni »pristopov je veliko, ampak po našem mnenju, naših izkušnjah, gre najlažje s pozitivnim zgledom. To pomeni, da smo drug drugemu zgled, nekdo bo recimo se vozil samo z javnim prevozom, spet drugi se bo prehranjeval le z rastlinsko prehrano, tretji pa kupoval v zero waste trgovinah. Bodimo si torej vzgled in skupaj aktivno vplivajmo na spremembe pri proizvajalcih in odločevalcih, da tudi oni prepričajo tiste, ki jih morda sami z vzgledom nismo dosegli.«

Odločevalci pa seveda ravnajo pogosto le v skladu s svojimi interesi ali pa interesi tistih, ki jih financirajo ali kako drugače podpirajo. A ni vse tako črno, predvsem mladi ljudje so v zadnjih letih pokazali, da se lahko začnemo do okolja obnašati veliko bolj odgovorno, ne glede na to, kateri generaciji pripadamo. Katja Sreš dodaja, da »razlike so tudi znotraj generacij, imamo namreč ozaveščene mlade, ki hodijo samo v trgovine z oblačili iz druge roke, po drugi strani pa imamo polne nakupovalne centre mladih, ki hrepenijo po čim več kosih hitre mode in podobno je tudi pri starejših. Zagotovo pa gre razvoj naprej in tudi učni procesi se spreminjajo in veliko več je okoljskih vsebin in z vključevanjem teh vsebin se zagotovo naredi nekaj dobrega za našo prihodnost, saj je okolje stvar nas vseh, ne le okoljevarstvenikov.«

In mi vsi smo torej tisti, ki lahko le s sodelovanjem in upoštevanjem dogovorov poskrbimo za skupno prihodnost in se naučimo varčnejše ravnati z dobrinami. Za zmanjševanje ogljičnega odtisa in ohranjanje narave pa je pomembno tudi, kot izpostavlja predsednica Ekologov brez meja, Katja Sreš »trenutno smo lahko še zelo veseli, saj imamo možnost izbire majhnih korakov, ki lahko v skupni masi vseh nas dosežejo velike učinke. Je pa zanimivo, ko so v nedavni študiji zbrali šest najbolj učinkovitih ukrepov s katerimi bi lahko celotno človeštvo svoj ogljični odtis zmanjšalo za kar četrtino. Gre seveda za pametno potrošnjo in skrb za odpadke. Na prvem mestu je na primer pretežno rastlinska prehrana in čim manj zavržene hrane. Zanimiv je tudi nasvet, da naj ne bi kupovali več kot treh novih kosov oblačil na leto. Velja omeniti tudi napotek, da naj bi elektronske naprave uporabljali vsaj sedem let, kar pomeni, da jih ne bi zamenjali preveč pogosto. Pri transportu in mobilnosti pa poznavalci svetujejo, da bi naj izbrali krajše polete vsaka 3 leta, daljše čezoceanske lete pa naj bi koristili le vsakih 8 let. Tudi s svojimi vozili bi naj vztrajali čim dlje časa in pa zadnji ključni nasvet je, da probamo nekako s svojimi odločitvami vplivati tudi na sistemske spremembe in da zamenjamo tudi kakšno izolacijo na našem domu in da preidemo na drugačen sistem ogrevanja.«

Zmanjšanje ogljičnega odtisa z drugačno izbiro mobilnosti, investiranje v nove in boljše izolacijske materiale in odgovorno obnašanje do sebe in drugih so poti do zelene prihodnosti. Začne pa se, spoštovane in spoštovani, pri nas samih.

Borut Kampuš - Radio Slovenia International - Radio Si/Projekt Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus