Kdaj ste se nazadnje srečali s pojmom biotska raznovrstnost oziroma z biodiverziteto? V učbeniku za biologijo piše, da je to stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, ekosistemu ali celotnem planetu Zemlja. Biotska raznovrstnost se torej nanaša na vrste, njihove genetske lastnosti in ekosisteme. Če poenostavimo - gre za število različnih vrst organizmov, ki živijo v določenem prostoru in raznolikost ekosistemov nekega območja.

V EU imamo strategijo za biotsko raznovrstnost s posebnimi zavezami in ukrepi, ki jih je treba izvesti do leta 2030. Vključuje znane varstvene projekte, kot je Natura2000, pa tudi bolj proaktivne projekte obnove narave. A vprašajmo se, kakšno je aktualno stanje v Zahodnem svetu in kaj ljudje zmoremo in/ali želimo narediti? Dr. Davorina Tometa iz Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov iz Nacionalnega inštituta za biologijo smo povprašali ali ljudje dovolj poznamo pojem biodiverziteta in ali se ga tudi zavedamo? »Ljudje izraz biodiverziteta sicer poznajo vse bolje in bolje, a si pod tem izrazom še zmeraj predstavljajo neko veliko skupini različnih vrst na kupu. V resnici pa ta skupina teh različnih vrst na kupu, živali, rastline, gljive, to je le ogrodje biodiverzitete. Bistvo biodiverzitete pa so odnosi, ki se odvijajo med vsemi temi vrstami – tega pa še ni v glavah večine ljudi in zato smatram da je pravo zavedanje pomena še dokaj slabo« povzema dr. Tome.

Torej smo ljudje primorani ohraniti pozitiven odnos do narave in s tem sami poskrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na tej točki se posledično velja vprašati kako doseči ta pozitiven odnos? Dr. Davorin Tome ob tem opozarja, da »še najbrž nismo na tej stopnji, da bi lahko samo ohranjali. Gre seveda za vprašanje za milijon evrov, kot temu radi rečejo, namreč po vsem svetu se naravovarstveniki intenzivno ukvarjajo z vprašanjem kako pri ljudeh vzbuditi več pozornosti in več razumevanja za živo naravo. Pozitiven odnos do ljudi je seveda zelo pomemben, ker brez podpore ljudi je varstvo narave popolnoma neučinkovito. Po vsem svetu pa se ukvarjamo s tem, kako ljudi pripraviti do varstva narave« še dodaja dr. Davorin Tome iz NiB.

Z ohranjanjem biotske raznovrstnosti so se na Nacionalnem inštitutu za biologijo 5 let ukvarjali pri projektu LIFE Naturaviva. Projekt se je zaključil avgusta letos in eden izmed ciljev projekta je bil povezan prav s tem, kako ljudem vcepiti zanimanje za naravo in kako jim vzbuditi k razumevanju biodiverzitete. Dr. Tome ob tem izpostavlja, da je »v Evropi stanje biodiverzitete precej slabo, še posebej v Zahodni Evropi, kjer ima večina držav naravo precej uničeno. Narava se je na zahodu ohranila le še v nekih ozkih rezervatih. Na vzhodu Evrope, konkretneje na Češkem, pa je bilo do pred desetimi leti stanje še zadovoljivo, zdaj pa se tudi tam že približujejo zahodni Evropi, kjer so se podobne spremembe začele pred 50 oziroma 60 leti. V Sloveniji smo nekje vmes, v primerjavi z zahodno Evropo imamo zaenkrat še dobro ohranjeno, ampak upadanje populacij in zmanjševanje števila vrst pa zaznavamo že vsaj 20 let, pri nekaterih primerih pa tudi več« še opozarja Dr. Davorin Tome.

Kot že omenjeno tudi EU podpira in sofinancira ohranjane raznovrstnosti, a vprašanje na mestu je seveda tudi, ali delujemo le kurativno ali tudi preventivno? »Ne bi bilo čisto pošteno, če bi dejal, da posluha ni, ampak v tej situaciji, v kateri smo, ko je narava že na psu posluha pač ni nikoli dovolj« ob tem dodaja Dr. Davorin Tome in še dodatno izpostavlja, da »je to še posebej pomembno, ker moramo na nek način razumeti, da to, kar trenutno počnemo, s čim se borimo je, da bi zaustavili padanje populacij, da bi zaustavili zmanjševanje naravnih površin. Ko bomo enkrat ta cilj dosegli, in jaz sem prepričan, da ga bomo dosegli, ampak takrat ne bomo še niti na pol poti. Takrat se bo najtežje delo šele začelo, zato, ker po potrebno zdesetkane populacije in zmanjšane površine obnoviti oziroma jih povrniti. V varstvu narave pa je bistveno težje nekaj obnoviti, kot pa nekaj ohraniti« še zaključuje Dr. Davorin Tome iz Oddelka za raziskave organizmov in ekosisteme pri Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Biotska raznovrstnost je temelj življenja človeštva na Zemlji a žal je osnovni vzrok za propadanje biotske raznovrstnosti prav hitra rast človeške populacije, ki potrebuje vedno več dobrin in s tem prepogosto posega v okolje ter s tem spreminja in uničuje obstoječe ekosisteme, ki zato vse bolj izgubljajo biodiverziteto. Spoštovane in spoštovani, začnimo danes in pri sebi.

Borut Kampuš, Radio Slovenia International – Radio Si / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus