Generacija Z, kot pogosto označujemo ljudi rojene po letu 1995, je zanimiva ciljna skupina za podjetja in korporacije, ki se seveda borijo za svojo kupno moč. Kakšne pa so značilnosti aktualne mlade generacije in kako gledajo na potrošnjo?

Eden izmed sodelujočih raziskovalcev je tudi dr. Rudi Klanjšek iz oddelka za sociologijo na Univerzi v Mariboru na vprašanje ali je Generacija Z zelo potrošniška ali ne dodaja, da se »glede potrošniških vzorcev se reči spreminjajo. Že v ZDA so zaznali, da »ljubezen« mladih do nakupovalnih centrov upada. To smo zaznali tudi mi, to pomeni, kasneje kot so rojeni, manj hodijo v nakupovalne centre, kar pa seveda ne pomeni, da postajajo manj potrošniški. Veliko te potrošnje se namreč seli na splet in če je leta 2010 bilo 47% mladih takšnih, ki niso nakupovali preko spleta, je leta 2020 takšnih le še 12%. Gre za precejšen premik, tako da splošno z družbenimi trendi mladi odhajajo na internet in iz tega se opazi tudi problem klasičnih medijev s prihodki iz oglaševanja, saj se tudi podjetja odločajo vedno bolj oglaševati produkte za mlado generacijo le na spletu.«

V samih oglasih, tako na spletu, kot tudi na televizijo, ki nagovarjajo Generacijo Z, je moč opaziti oglase, ki nagovarjajo predvsem k nakupovanju oblačil ali sodobne tehnologijo. Klanjšek glede prioritet Generacije Z izpostavlja, da »obstaja razlika med stališči mladih in njihovim vedenjem. Obstaja razkorak med tem, saj mladi nakazujejo visoko raven ozaveščenosti težav z okoljem, ki jih seveda v veliki meri povzroča tudi modna industrija. Ko pa opazujemo vedenje Generacije Z pa opažamo, da je cena na koncu še zmeraj odločilna in da posledično zavest glede okolja je hitro potisnjena na stran. Sodeč po stališčih so zelo zeleno usmerjeni, ko pa gre za potrošniške navade ali vedenje pa je tega manj. Le 8% mladih je v raziskavi Mladina 2020 navedlo, da je trajnostni oziroma okolijski vidik izdelka ključen. Po drugi strani pa je več kot 60% mladim okolje zelo pomembno. Pri nakupu izdelka, pa se razmerje torej spremeni.«

Potrebno se je torej zavedati, da oglaševalska industrija v službi podjetij in korporacij zna mlade nagovoriti in jim ponuditi rešitve za vse njihove težave ali zadovoljitve potreb. Produkti, ki so na voljo pomagajo mladim pri identifikaciji in prepozavnosti oziroma kot izpostavlja dr. Rudi Klanjšek si mladi želijo »biti vidni. So veliko bolj dojemljivi za sugestije oglaševalske industrije. Ta jim seveda ponuja rešitve za vse težave in to s potrošništvom, začenši s pomembnostjo izgleda. Hitra moda, kozmetika in tudi na koncu če pogledate trend, ki je izrazit, to je tetoviranje med mladimi, kljub temu, da obstajajo neki zadržki glede škodljivosti barv ponovno pridemo do zanimivega protislovja. Mladim je po eni strani zdravje zelo pomembno, saj živijo bolj zdravo, kot so njihovi predhodniki, ampak glede škodljivosti barv pri tetoviranju pa nato ne pomislijo in odločitev pretehta v korit tetoviranja. S pomočjo oglaševanja se mladim plasirajo lepotni ideali in trendi ter izkorišča njihovo dojemljivost za spremembe.«

Raziskava Mladina 2020, ki je zajela predvsem pripadnike Generacije Z v Sloveniji je še postregla s podatki, da se v primerjavi z letom 2010 mladi občutno hitreje odseljujejo od svojih staršev in se s tem približujejo povprečju mladih v Evropski uniji. To je seveda povezano tudi z individualizacijo na ravni temeljnih vrednot in stališč mladih. Poleg tega na to vpliva tudi izboljšanje gospodarskih razmer v preteklih letih in s tem povezan izboljšan položaj mladih na trgu dela. Za boljše razumevanje pa lahko seveda kar sami povprašate pripadnico ali pripadnike Generacije Z in boste tako morda še bolje razumeli, da smo si medgeneracijsko morda bolj podobni, ko si sami priznavamo.

Borut Kampuš, Radio Slovenia International - Radio Si / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus