Kljub startup vzpodbudam in investicijskim sredstvom za zagon kmetij se mladi bolj redko odločajo za kmetovanje. To si samo slovenski problem, je tudi evropski problem. Kmetijstvo je zapleten gospodarski proces saj gre za tovarno na prostem in veliko je odvisno od kmetovega znanja ter sposobnosti in marljivosti. Tudi vreme in klimatske razmere igrajo svojo vlogo ali kot še izpostavlja predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič »produkti, proizvodi so slabo plačani saj je globalizacija svoje naredila. Igralci na svetovnem trgu vzamejo veliko iz celotnega deleža in seveda se posledično mladi prepogosto na koncu ne odločijo za kmetovanje. Približno 200 oseb na letni ravni preneha plačevati prispevke, kjer bi bili zaposleni kot kmetje. To je seveda več ljudi, kot pa se jih prijavi za delo na kmetijah.«

Sredstva za mladega kmeta so dokaj ciljno usmerjena in seveda imajo prednost tisti, ki se odločijo za nakupe zemljišč. Na nek način gre za zanimiv evropski pojav saj, kot miselnost nekaterih potencialnih mladih kmetov izpostavlja predsednik KGZ, Roman Žveglič »lažje in boljše in lepše je živeti z drugimi poklici kot pa v kmetijstvu. Kako torej navdušiti mlade ljudi za poklic kmeta? Najlažje je seveda nekoga prepričati, če je njegov poklic cenjen, spoštovan in ne zaničevan. Sicer ne več, kot pred nekaj desetletji, ko so v šolah nekateri učitelji otroke motivirali k učenju na način, da dejali: le uči se, sicer boš moral biti kmet. A danes je večina mladih kmetov visoko izobraženih iz kmetijskega področja. Upoštevajo domače znanje in delajo prenos znanja tudi iz tujine, kjer so bili na praksi.«

Tudi ekološko kmetijstvo je veliko bolj zahtevno kot konvencionalno kmetijstvo saj zahteva še veliko več znanja, veliko več truda, a kot opozarja Roman Žveglič » na koncu to znanje in ta trud gledano skozi produkt ni dovolj plačano in zato se posledično tudi manj kmetij za to odloča. Uvajajo pa se tudo nove tehnologije, precizno in pametno kmetovanje. Moramo vedeti, da je slovensko kmetijstvo eno izmed najbolj trajnostnih v Evropski uniji in smo lahko hvaležni, da lahko pijemo vodo iz pipe skoraj vsepovsod.«

Danes je pri ekološkem kmetovanju, ki se ga poslužuje veliko mladih kmetov zelo veliko administrativnega dela. Prisotni pa so tudi drugačni pristopi pri sami pridelavi in predelavi je prepričan Žan Bric, mladi prevzemnik iz Vogrskega, ki ob tem dodaja » inovativni pristopi so pomembni, da si olajšamo delo. Velikokrat pa je še zmeraj problem delovna sila, zato probamo narediti čim več strojno, kar pač teren dopušča. Kljub temu, da sem vinogradnik skušam čim več opraviti strojno tudi na terasah. Pri tem je pomembno, da ne trpi samo kvaliteta pridelka.«

Mladi kmetje, predvsem tudi tisti z ekološkim predznakom si predvsem želijo, da bi se ohranilo čim več kmetijskih zemljišč ali kot dodaja Žan Bric, da »jih ohranimo vsaj v tem obsegu, kot jih imamo. Znano je, da se količina zmanjšuje, potrebno pa je ohraniti površine na katerih pridelujemo hrano. Pomembno je, da delamo smotrno in da se ohranjena zemljišča po večini uporabijo za prehrano ljudi.«

Nekatera izhodišča v skupni evropski kmetijski politiki se zdijo mlademu prevzemniku kmetije Žanu Bricu bolj kot ne marketinško orodje, saj Bric meni, da »je v tem primeru potrebnega več strokovnega pristopa, rentabilna uporaba vseh sredstev, saj pri ekološkem pristopu velja, da porabimo petkrat več površin, če želimo prehraniti vse ljudi. Rešitev vidim v optimizaciji pridelave, kjer lahko z enim prehodom s traktorjem opravimo več stvari in s tem manj obremenimo okolje.«

Kako torej do bolj okolju prijaznega in ekološkega kmetijstva? Sklepati gre, da je potrebno mlade kmete razbremeniti določene količine administrativnih obveznosti, da se bodo lahko bolj posvetili svojemu delu. Ob tem pa ne gre pozabiti na odgovorno obnašanje v naravi ter skrb za ohranjanje kmetijskih zemljišč v osnovni obliki.

Borut Kampuš, Radio Slovenia International - Radio Si / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus