Z veselim decembrom pride tudi čas okraševanja doma, javnih površin, trgovskih centrov, skratka vsesplošna sprememba, da se mrzel in temen del leta spremeni v svetlejši, praznično obarvan čas. A z okrasitvijo pridemo do vprašanja porabe, ponovne uporabe oziroma vse od proizvajanja odpadkov do kupovanja novih dobrim.

V času, ko so se energenti podražili, je velikokrat motivacija za zamenjavo starejše tehnologije z novo tudi prihranek, ne samo okoljevarstvo. V Mozirskem gaju so se tako letos odločili uporabiti le LED tehnologijo, kar se tiče osvetlitve celotnega parka. Maja Horvat o razlogih za investicijo dodaja, da »predvsem zato, da se prihrani čim več energije. Dejstvo je, da je letos prišlo že veliko vprašanj, kako smo sredi energetske krize sploh lahko prižgali praznično razsvetljavo? Vendar prav zaradi 100% LED tehnologije oziroma osvetlitve je poraba energije pri nas zelo majhna, tam do 8KWH. Kljub temu smo se odločili, da ne bomo povečevali števila lučk, saj jih sveti 1,7 milijona. Ob tem smo se za LED osvetlitev odločiti tudi z vidika okolja, ne samo zmanjšanje porabe energije. Namreč, LED svetila se ne ogrevajo tako kot klasična, kar je bolj prijazno tudi do našega parka ter rastlin samih, saj jih ne poškodujejo.«

Ko ste se odločili za nakup osvetlitve pa ste kaj hitro pred vprašanjem, kaj pa božično drevo? Umetno ali naravno? Ob tem se je seveda vredno vprašati, kaj je do okolja in kajpak denarnice, dolgoročno bolj prijazno. Matjaž Mastnak, sodelavec Arboretuma Volčji potok, je po poklicu univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva in kot strokovnjak glede dileme med umetnim ali naravnim drevescem razmišlja, da je »pri umetnih smrečicah potrebno imeti v mislih, da gre za plastičen proizvod, katerega izdelava pač zahteva svojo količino vode in energije. Kdor pa jo že ima in mu je še všeč jo vsekakor naj uporablja še naprej, saj je to gotovo bolj trajnostno. Sicer pa, v kolikor umetne smrečice še nimate pa vsekakor bolj zagovarjam zelene in žive smrečice, saj imajo čisto drugačen učinek v prostoru. Naravna smrečica ima seveda vonj in svežino, torej prinese en kos narave tudi v dom. Tiste smrečice, ki so bile pridelane in posekano tako, da imajo plombo Zavoda za gozdove, ne ogrožajo in ne škodijo naravi. Potem pa, ko njihov čas mine jih je seveda treba odvreči v biološki odpad, ali pa jih pokuriti.«

Problem je seveda, če se sami odpravimo v gozd in po svoje posekamo kar nam pride pod roke, to škodi tako naravi, kot lastniku gozda. Matjaž Mastnak zato ob tem izpostavlja, da, »je gotovo to divje plenjenje v naravi neprimerno, konec koncev ima gozd svojega lastnika in če karkoli iz njega odnesemo se spodobi lastnika vprašati in dobiti dovoljenje. Ljudje pa seveda sami iz narave jemljejo le najlepša in najbolj zdrava drevesa. S tem se seveda naredi škoda v ekosistemu. Še enkrat zato apeliram, naj izbiro smrečic, ki bodo posekane opravi gozdar in tako ne bomo naravi nič slabega naredili.«

In če smo se že odločili ter kupili naravno drevo, potem se ga, kot izpostavlja inženir gozdarstva Matjaž Mastnak »se zelo obnese, če postavimo smrečico v vodo. To pomeni, da jo postavimo v primerno stojalo. Sicer pa pomaga tudi, če ločimo smrečico od jelk. Jelke namreč iglic ne odvržejo, ampak, se le-te posušijo na vejah. V naših gozdovih je jelk bistveno manj, tako da je večina drevesc, ki se pojavljajo pri trgovcih pač smreke.«

Ob božičnem drevescu pa je seveda pomembno pomisliti tudi na okraske in kot že prej omenjeno na lučke, ki naj bodo, če se le ta LED tehnologija, zaradi manjše porabe energije, za kar vam bo hvaležna tudi denarnica. Predvsem pa, premislimo, preden kupimo kaj novega, morda se kje najdejo še starejši okraski, ki so le potrebni kakšne osvežitve ali pa popravimo kaj in s tem prosti čas spremenimo v druženje.

Borut Kampuš, Radio Si – Radio Slovenia International – Radio Si / Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranet