Politika priseljevanja v EU sega v leto 1995 s schengenskim območjem, območjem prostega gibanja znotraj Evropske unije, kar je vodilo v okrepitev nadzora na zunanjih mejah. Leta 1997 so države članice EU zaupale formalne pristojnosti na področju migracijske politike, kot so opredelitev pogojev vstopa in prebivanja zakonitih migrantov, razvoj integracijskih ukrepov ter preprečevanje in zmanjševanje nezakonitega priseljevanja.
Toda leta 2015 in 2016 se je EU soočila z migracijsko krizo: 1,2 milijona beguncev, mnogi bežijo pred vojno v Siriji ali nasiljem v Iraku in Afganistanu … EU je pokazala meje svoje migracijske politike ... kako naj se torej spoprime s to težavo?

Generalni direktor Direktorata za migracije v Ministrstvu za notranje zadeve, Matej Torkar:
»EU je na tem področju naredila velik korak. V ta namen je sprejela nov pakt o migracijah in azilu, ki sicer še ni dokončno sprejet, vendar pa je vsebina poznana. In skupen pristop EU, kot ga izpostavlja ta novi pakt, je dober. Namreč, nobena država članica se ne more sama uspešno soočati z izzivi, ki jih prinašajo migracije. In ta pakt tako sledi logiki oz. pristopu celovite migracijske poti, kar pomeni, da naslavlja tako problematiko v državah izvora (odpravljanje razlogov, zaradi katerih ljudje zapuščajo svoje države), kot sodelovanje z državami, ki gostijo največ beguncev. Naslavlja pa tudi problematiko bolj učinkovitih postopkov v državah članicah in nenazadnje tudi podporo tistim državam, ki se znajdejo pod velikim pritiskom. Poudariti moram, da gre za zahtevno materijo, ki na ravni Republike Slovenije vključuje večje število resorjev in proces implementacije zakonodaje ter prenove postopkov iz okvirja pakta bo zelo obsežen. Slovenija je pakt podprla, saj migracije obravnava na celosten način.«

Do zdaj EU ni imela nekega skupnega evropskega mehanizma za medsebojno pomoč med državami članicami, pravi Matej Torkar, projekti podpore, kot so bili do zdaj, so bili bolj na ad hoc podlagi, v njih pa je sodelovalo majhno število držav. »Novi mehanizem solidarnosti, kot ga vzpostavlja pakt, pa predvideva obvezno udeležbo vseh držav članic, ki pa bodo lahko izbirale način podpore skladno s svojimi zmogljivostmi in trenutno migracijsko situacijo na svojem ozemlju. Moram pa poudariti, da je nadzor zunanje meje še vedno eden od stebrov celostne migracijske politike in to moramo vse države članice, predvsem pa države članice na zunanji meji - skupaj z agencijami - temeljiteje opraviti svojo nalogo, zlasti pa registrirati vse, ki vstopijo v Evropsko unijo.«
Da bi bili migranti bolje vključeni v življenje v državi, kamor migrirajo, je pomembna predvsem njihova volja, oz. motivacija.. to je prvi pogoj, pravi Matej Torkar in dodaja: »Drugi pogoj pa so vzpostavljeni pogoji za to. In vlada je to prepoznala, zato je oktobra lani sprejela strategijo vključevanja tujcev v družbeno življenje Republike Slovenije. Gre za prvo tovrstno strategijo, čeprav ni mogoče trditi, da se integracijska politika začenja šele zdaj. Nasprotno, integracijsko politiko je Slovenija imela že prej. Vendar pa je novost v novi strategiji predvsem v tem, da je vzpostavljeno bolj usmerjeno delovanje na širših področjih in to vključno z jezikovnim usposabljanjem tako tujcev, kot oseb z mednarodno zaščito, potem z izobraževanjem, zaposlovanjem tujcev, itd. V procese je vključenih tudi več deležnikov, vključno z lokalnimi skupnostmi.«
Migracije so zgodovinsko dejstvo in bodo potekale tudi v prihodnje. Tudi zaradi podnebne krize se pričakuje, da bo veliko več migrantov zapustilo svoje države v iskanju boljšega življenja. Kaj pa lahko na tem področju stori EU?

»Kar lahko naredimo je, da preprečujemo dejavnike, ki sprožajo masovne prisilne izselitve, kot so npr. vojne, konflikti, tudi propadanje držav, ki kot take potem ne morejo zagotavljati ustreznega življenjskega standarda. EU na tem področju dela veliko. Nenazadnje je največja dobaviteljica humanitarne in razvojne pomoči tretjim državam na svetu. Torej večja od ZDA, Kanade in Avstralije, ki so tradicionalno tiste države, ki zagotavljajo veliko humanitarne oz. razvojne pomoči. Kar se tiče izseljevanja zaradi ekonomskih razlogov je treba zagotoviti več možnosti za zakonit prihod v EU in razmišljati tudi o nekih krožnih migracijskih modelih, kjer tujci pridejo v EU, tukaj delajo, prispevajo v družbo, potem pa se po nekem času vrnejo v svojo državo in prispevajo tam. Cilj migracijske politike EU ne sme biti, da se izčrpava tretje države, ker s tem dejansko samo poglabljamo razloge, zaradi katerih vedno več in več ljudi zapušča svoje države. Naslavljanje vprašanja t.i. podnebnih beguncev pa je dejansko izziv za celotno mednarodno skupnost, ne le za EU. Zato bodo tukaj potrebne rešitve na svetovni ravni. Seveda lahko pričakujemo, da bo del beguncev prišel tudi v EU in na to se bomo morali pripraviti,« zaključuje direktor Direktorata za migracije v Ministrstvu za notranje zadeve, Matej Torkar.

Nataša Godec, Radio Slovenia International - Radio Si/Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope
Projekt #EuranetPlus - boljše razumevanje Evrope