Ta teden je v veljavo stopil evropski akt o svobodi medijev. Nova zakonodaja po navedbah Bruslja vzpostavlja skupni okvir za medijske storitve na notranjem trgu Unije ter uvaja ukrepe za zaščito novinarjev in medijskih hiš pred zunanjimi pritiski ter vsemi oblikami vmešavanja v uredniške odločitve medijev. Državljanom unije pa zagotavlja pravico do dostopa do pluralnih informacij. Evropska komisija je akt pripravila pred dvema letoma, tudi zaradi razmer na medijskem področju v Sloveniji, zlasti v luči takratnega finančnega izčrpavanja Slovenske tiskovne agencije. Mnenja o tem pa so med evropskimi poslanci iz Slovenije deljena. Irena Joveva, Renew Europe, meni, da bo akt prinesel konec podrejanja javnih medijev populistom. Romana Tomc iz Evropske ljudske stranke je podpredsednici Evropske komisije Veri Jourovi očitala, da ni nič naredila za svobodo medijev pod trenutno slovensko vlado. Jourova pa je opozorila na politične pritiske na novinarje pod prejšnjo vlado Janeza Janše.
Evropska komisija bo tako lahko odslej proti državi, kjer bi se dogajale zlorabe svobode medijev, sprožila postopek kršitve evropske zakonodaje, za kar doslej ni imela pravne podlage. Sprejetje akta o svobodi medijev so pozdravili tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Kot pomembno zmago branilcev svobode medijev so izpostavili zlasti, da sprejeta različica nove medijske uredbe ne dovoljuje izvajanja nadzora oziroma vohunjenja za novinarji s strani držav. Kljub temu pa se sprašujejo, ali bodo novi mehanizmi dejansko preprečili posege v svobodo medijev, ki smo jih izkušali in jih še izkušamo tudi v Sloveniji. Pri tem izpostavljajo tudi problem financiranja. Novinarka Večera Franja Žišt je za Prvi program Radia Slovenija poudarila, da je poslovni model tiskanih medijev nevzdržen, ker je bralcev tiska premalo, na digitalnih platformah pa pričakujejo brezplačne vsebine. Prav tako si novinarji tiskanih medijev želijo finančno pomoč države pri ohranjanju tiska. Prvo na udaru je v času krčenja stroškov v medijih lokalno novinarstvo. Celjska dopisnica Dela Špela Kuralt je opozorila, da so dopisništva zdesetkana, pri regionalnih oziroma lokalnih medijih pa so uredništva dvakrat manjša kot pred 20 leti, dela pa je še več.
Slovenija je na indeksu svobode medijev, ki ga vsako leto objavlja mednarodna organizacija Novinarji brez meja, zasedla 50. mesto med 180 državami. S tem se je vrnila v skupino držav z zadovoljivimi razmerami, potem ko je lani s 54. mestom padla med problematične države.
Blaž Pernat, Radio Slovenia International, projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
