Ne samo vojna v Ukrajini, pred dnevi je naslovnice digitalnih in tiskanih časnikov napolnilo še dogajanje na Bližnjem vzhodu. Ob tem se voditelji premalo ali pa sploh ne vprašajo, kako pa je kaj z mladimi in nemočnimi? Duševno zdravje pri veliko otrocih in mladih namreč ni najboljše. Različne raziskave že skozi leta potrjujejo alarmantna stanja in pozivajo voditelje k hitremu in učinkovitemu ukrepanju. Ob tem pa v enačbo dodajmo še vojno, na obrobju EU v Ukrajini in preko medijev izpostavljene in dokumentirane grozote v Izraelu. Ko smo ljudje v stiski se žal prepogosto zatečemo pred ekrane, na splet, kjer stresnih impulzov ne primanjkuje.
Majo Planinc, vodjo kampanje Kako se počutiš pri Unicef Slovenija smo povprašali kakšen vpliv ima bližina vojne na življenja mladih ljudi oziroma ali so se žal že navadili? "Navaditi se na vojno je najbrž utopično razmišljati, gre namreč za grozote, ki so nepredstavljive. Je pa res, da medije že dolgo časa polnijo novice, slike in naslovi nečloveških dejanj in na tovrstne informacije sčasoma postajamo imuni oziroma navajeni ter namerno spregledamo določene fotografije zato, da nekako ohranjamo notranji mir. Žal se na vojno ne moremo in tudi ne smemo navaditi", še dodaja Planinčeva.
In kot, da bližina vojne v Ukrajini, na robu Evropske Unije ni bila dovolj se je iznenada zgodila še vojna v Izraelu in se kot poudarja tudi Maja Planinc "po medijih in tudi skozi ekrane, zaslone, plakate in časopisne naslove je prišla tudi v našo dnevno sobo, kuhinjo in tudi spalnico in zato je izjemno pomembno, da poskušamo mi, odrasli, predvsem mlajše otroke in mladostnike zavarovati pred pretirano izpostavljenostjo novicam in poročilom."
Ob vsem je kajpak na mestu vprašanje, kakšen je vpliv vseh teh informacij in kako lahko mladi, ki so vojno izkusili na lastni koži in pomagajo sebi in drugim? Maja Planinc, vodja kampanje Kako se počutiš ob tem izpostavlja, da je pomembno »koliko ljudi poznajo, ki so dejansko bili primorani zbežati iz vojnih območij. Na tem mestu je zelo pomembno tudi preventivno delo, programi za ohranjanje duševnega zdravja, saj vse to, svet kakršen je, navade izkušnje, izoblikujejo človeka že same po sebi. Vse to pa ljudi sčasoma izropa sočutnosti in zato je dobro, da se pogovorimo o možnostih, kako lahko mladi ljudje tudi pomagajo preko različnih organizacij oziroma virov pomoči" še zaključuje Planinčeva.
Mladi ljudje so že po definiciji bolj solidarni in empatični do soljudi in ravno zaradi tega je pomembno, kako se pogovarjamo z njimi o vojnah in oboroženih spopadih. To je zelo pomembno, še dodaja Maja Planinc, saj jim s tem dajemo »ta občutek varnosti in obenem ohranjamo verodostojnost informacij. Torej otrokom in mladostnikom ne lažemo, pač pa jih poskušamo z informacijami pomiriti, tudi starejše dijake in študente. Preverimo kaj vedo o situaciji, kaj so o tem slišali in kako dojemajo vse skupaj in dobro je, da se z otroki, starejšimi, mladostniki, študenti tudi pogovorimo o možnostih, kako lahko pomagajo in jim predstavimo različne organizacije in različne vire pomoči.« še zaključuje Maja Planinc, vodja kampanje Kako se počutiš pri Unicef Slovenija.
Ostaja pa želja, da se konflikti čimprej razrešijo in da posledično mir prinese nov val svežega zraka. Na vprašanje kdaj in kako bo to možno, pa si poskusite odgovoriti sami.
Borut Kampuš, Radio Slovenia International/Radio Si – Euranet Plus, boljše razumevanje Evrope
