Po stoletjih neusmiljenega preganjanja in lova je bil bober pred dobrima dvema stoletjema v večini evropskih dežel iztrebljen, vrsta pa na pragu izumrtja. V zadnjih desetletjih se s številnimi programi ponovnih naselitev pospešeno vrača v zgodovinske habitate, po naselitvi na Hrvaškem tudi v Slovenijo.
Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine se je lotil projekta LIFE BEAVER, ki pozdravlja bobrovo vrnitev in skuša izboljšati odnos javnosti do teh živali. Ustanoviteljica in idejna vodja zavoda Lutra, Marjana Hoenigsfeld Adamič:
»Bober je bil tik pred izumrtjem ne samo v Sloveniji in na Hrvaškem, ampak kar po vsej Evropi, ostalo je zelo malo živali, večinoma na vzhodu Evrope. Pri nas je manjkal kar 2 stoletji in ljudje so izgubili stik s to živaljo. Po dveh stoletjih se bober vrača s Hrvaške, kjer so ga ponovno naselili. Vrnil pa se je v zelo spremenjeno okolje, saj smo medtem že dodobra posegli v vodne habitate, v vodna okolja, kjer je bober doma in jih spremenili po svojih željah, ki seveda niso bobrove želje,« je pojasnila Marjana Hoenigsfeld Adamič.
Bobri pozitivno vplivajo na okolje, kjer živijo, pravi ga. Hoenigsfeld Adamič in pojasnjuje:
»Recimo, da si bober odnese par stebel koruze ali pa podre nekaj dreves.. to so zelo majhne žrtve, glede na koristi, ki jih imamo dolgoročno od te živalske vrste. Vsekakor bober zna ravnati z vodo. Je zelo dober okoljski inženir za vodna okolja in zna zadrževati vodo v krajini. To pa je tudi naš namen, ko se prilagajamo podnebnim spremembam. Treba je vedeti, da smo v Evropi večino mokrišč uničili, ta pa so izredno pomemben vir pitne vode in bober jih pravzaprav s svojim delom, gradnjo, vrača.«
Tudi zato, ker se z naselitvijo bobra vračajo pomembna mokrišča, se s projektom Life Beaver zavod Lutra trudi izboljšati odnos javnosti do bobrov. Marjana Hoenigsfeld Adamič pravi, da je njihova naloga predvsem povedati ljudem, kaj lahko pričakujejo od te živalske vrste, kje vse se lahko pojavi in jih informirati ter ozaveščati o lastnostih te vrste.
Projekt Life Beaver je na Lutri stekel leta 2020, financiran je z evropskimi sredstvi in z Ministrstva za okolje in prostor. »Gre za komunitarni projekt, kar pomeni, da se pogodba sklene z Evropsko komisijo, ki sofinancira projekte v dobri polovici vrednosti. Pri nas je to slabih 500.000 evrov, vrednost projekta v celoti je dobrih 913.000 evrov,« pojasni Marjana Hoenigsfeld Adamič in doda, da je bilo predvideno sofinanciranje 20% tudi s strani Slovenije, z Ministrstva za okolje in prostor. »Vendar te pogodbe z aktualnim ministrom Andrejem Vizjakom ne moremo podpisati, ker to odklanja. Na podpis še čakamo. V primeru, da denarnih sredstev z Ministrstva za okolje in prostor ne bo, bomo morali poiskati drugega sofinancerja, kar je seveda v današnjih časih težko,« je še dodala ga. Hoenigsfeld Adamič.
Upajmo, da se bo finančni zaplet z Ministrstvom za okolje in prostor hitro rešil, sicer pa vas vabimo, da obiščete spletno stran www.lutra.si in se podučite o življenju bobra, vidre, tudi o pomembnosti biodiverzitete in še o čem.
Nataša Godec, projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus
