Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FInski otroški zbor Tapiola je leta 1963 ustanovil Erkki Pohjola. V zboru pojejo pevci stari od devet do osemnajst let, ki se s pomočjo dobre vokalne tehnike z lahkoto prilagajajo različnim glasbenim slogom. Na njihovem repertoarju so redno tudi dela sodobnih finskih skladateljev. Med njimi sta Gramatična suita, op. 28 Aulisa Sallinena in skladba A za šest inštrumentalistov, štiri soliste, dva bralca in zbor Ollija Kortekangasa.
Riba na topolu poje je vokalno instrumentalno delo Alda Kumarja, ki ga je napisal ob poslušnju Idrijce in premišljujoč o legendi, ki jo poznajo v Spodnji Idriji. Ta pripoveduje, kako so nekoč dekleta hodila na bregove Idrijce, da bi v vodi zagledala svoje ženine. A v vodi so poleg svojih obrazov videla le topole, vmes je zaplavala le kakšna riba. Ker so ob druženjih ob reki dekleta tudi prepevala, se jim je zdelo, da tudi ribe ob topolih pojejo. Delo je Aldo Kumar namenil za otroški in mladinski zbor ter orkester, zasnoval ga je v treh stavkih: Rosa, Tiha je reka in Nov je dan.
Marij Kogoj je ustvaril več del za mlade glasove. Poleg glasbe k pravljični igri Josipa Ribičiča V kraljestvu palčkov je, večinoma med letoma 1922 in 1923, uglasbil več besedil slovenskih pesnikov. Njegove skladbe za otroke in mladino so prvič izšle leta 1924 v Trstu in pozneje doživele še več natisov. Kogojevo glasbo na koncertnih odrih rad oživlja tržaški dirigent Stojan Kuret, ki opus skladatelja še posebej ceni. Njegove skladbe za mladino je kot mlad dirigent prvič posnel z Mladinskim pevskim zborom Glasbene matice Trst, več let pozneje, leta 2005, pa z Vokalno skupino Čarnice.
Pravoslavno zapuščino primorskih skladateljev je pred nekaj leti odkrival Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, ki ga vodi skladatelj in dirigent Ambrož Čopi. Ta je s projektom želel prispevati k ohranitvi in promociji teh del, hkrati pa je spodbudil tudi skladatelje mlajše generacije, da so napisali in posvetili zboru nova dela na pravoslavno tematiko.
Zbore Columbia je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil Steve Stevens. Ameriški dirigent, poklicni pevec, skladatelj in aranžer ima dolgoletne izkušnje pri delu z mladimi pevci. Leta 1984 je v Seattlu v ameriški zvezni državi Washington ustanovil Deški zbor Columbia. Štiri leta pozneje je ustanovil še Dekliški zbor Columbia, oba zbora pa sta se leta 1993 združila v Otroški zbor Columbia. V poznejših letih so se mu pridružili še Vokalni ansambel Columbia, Ženski zbor Con brio in Komorni zbor Concord. Pod imenom Columbia Choirs danes deluje več različnih zasedb, od zbora Prima, ki je namenjen najmlajšim pevcem, pa do mladinskih sestavov in zborov za odrasle.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je od leta 1968 do leta 2003 vodil zborovodja Matevž Fabijan, ki je zboru opazno razširil repertoar, s pobudami skladateljem za nove skladbe pa je obogatil zakladnico mladinske zborovske glasbe. Pod njegovim vodstvom je zbor redno in veliko snemal za potrebe radijskega programa, redno je tudi prirejal koncerte in veliko potoval po Evropi. V izvedbi pevcev, ki so v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja prepevali v zboru, bomo slišali dve kratki maši, Misso brevis v D - duru, op. 63 Benjamina Brittna in Kratko mašo Léa Delibesa.
Skladatelj Jakob Jež je velik del svojega opusa posvetil vokalni glasbi. Za otroške in mladinske zbore je napisal veliko del, med njimi je cikel skladb na temo letnih časov, suite Pomlad, Poletje, Jesen in Zima.
V opusu Lojzeta Lebiča ima ustvarjanje za zborovske sestave posebno mesto. Predstavljamo njegovo ciklično zasnovano skladbo Letni časi, v kateri je skladatelj v ospredje postavil minevanje letnih časov in se oprl na japonsko poezijo haikujev, ki se napaja pri impresijah iz narave, tesno povezanih s človekovimi notranjimi občutji. Za mladinski ali ženski zbor je napisal tudi skladbo Urok. V njej se je poigral s fragmenti slovenskih ljudskih pesmi in starodavnimi uroki. Za mednarodni projekt Songbridge 2000 pa je skladatelj uglasbil dve pesmi na temo pomladi, ki je tudi metafora za srečo, ljubezen, življenjsko prerajanje, skupni imenovalec teh pa je upanje.
Oddajo namenjamo skladbam, ki jih je za otroške glasove napisal slovenski skladatelj Tomaž Habe. Štiriindvajset pesmi na besedila več slovenskih pesnikov je pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec in ob klavirski spremljavi pianista Klemna Golnerja posnel Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Izšle so na zgoščenki Kamenček na kamenček, ki jo je na pobudo glasbenega urednika Mateja Jevniška septembra letos izdala Založba kakovostnih programov RTV Slovenija. V ustvarjalnem opusu Tomaža Habeta ima vokalna glasba posebno mesto. Njegov opus otroških pesmi s klavirsko ali orkestrsko spremljavo je zelo obsežen. Nekatere so namenjene predšolskim otrokom, druge otrokom prve triade osnovne šole, veliko pa je tudi zahtevnejših in primernih za tekmovanja. Skoraj vse imajo tudi zahtevno klavirsko spremljavo, s katero želi skladatelj poleg harmonske podpore pričarati razpoloženje, ki ga narekuje besedilo.
Predstavljamo dve kantati za mladinski zbor Darijana Božiča, ki je v slovenski glasbeni prostor vstopil kot član modernistične skupine Pro musica viva v šestdesetih letih 20. stoletja. S kolegi iz skupine ga je družila odprtost za sodobne vplive, vendar ni brezkompromisno zavračal tradicionalnih kompozicijskih tehnik. Za mlade izvajalce je ustvaril več del, med njimi so: uglasbitev priljubljene pravljice o Rdeči Kapici, kantati Čenčarija in Mladost, nastali na besedilo Toneta Pavčka in kantata Listi iz dnevnika za mladinski zbor, dva recitatorja, klavir, električne orgle in kontrabas.
Cikel Štirih italijanskih madrigalov je Zoltán Kodály napisal leta 1931 v Budimpešti kot poročno darilo hčerki italijanskega dirigenta Artura Toscaninija. Pod vodstvom Miklósa Szabe jih je posnel Dekliški pevski zbor Győr.
Aldo Kumar je ustvaril obsežen in raznovrsten zborovski opus. Že v mladosti je deloval kot dirigent Komornega zbora Zorko Prelovec iz Idrije in zbora Igo Gruden iz Nabrežine pri Trstu, zato je zborovska glasba predstavljala nepogrešljiv del njegovega življenja in ustvarjanja. Njegova zborovska dela predstavljajo mikaven izziv pevcem in zborovodjem, zato so pogosto na sporedih tako ljubiteljskih kot tudi tekmovalnih in profesionalnih zborov. Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom Stojana Kureta na nosilce zvoka posnel njegove Pesmi od ljubezni in kafeta, Istrsko suito in Suito iz Krsta pri Savici. (Aldo Kumar, foto: Borut Peterlin)
Neveljaven email naslov
