Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obseg tovornega prometa na slovenskih cestah se je več desetletij povečeval, kar je prineslo tako pozitivne kot negativne posledice. Po eni strani je vse večje število tovornjakov pripeljalo gospodarsko rast, po drugi strani pa so zaradi tega nastajale vse večje okoljske posledice, zastoji so se podaljševali, hrup je vplival na zdravje in na ceno nepremičnin. A tudi tovorni promet je pred obdobjem velikih sprememb. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi več tovora preseliti na železnice, kako zmanjšati ogljični odtis tovornjakov na cestah in katere tehnološke novosti bodo spremenile logiko in logistiko tovornega prometa.
Cene goriva po zgodovinskih izkušnjah in tudi po raziskavah vplivajo na potovalne navade voznikov. Hitri dvigi cene energentov so v preteklosti že botrovali protestom po svetu. A maloprodajna cena bencina in dizla je v večinski meri sestavljena iz različnih dajatev, torej davkov, subvencij in trošarin, in so torej lahko tudi vzvod za doseganje ciljev v prometni politiki. V Zeleni luči razmišljamo, če se vsi stroški cestnega prometa dejansko odražajo na ceni goriva in če sta bencin in dizel v Sloveniji pravzaprav subvencionirana.
Kako vsakodnevno delujejo kitajska mesta, kako usklajujejo premikanje desetin milijonov ljudi na tako zgoščenih območjih, kakšne nove rešitve izumljajo na področju mobilnosti? Delovanje prometa v skorajda neskončnih kitajskih metropolah si je z našega stališča kar težko predstavljati. Preizkusil pa ga je naš kolega Luka Hvalc, ki je pred kratkim obiskal Šanghaj, Vuhan in Peking. Opisal je kolesarjenje med tisoči električnih avtomobilov in motorjev, potovanje s hitrimi vlaki in informacijske rešitve, ki vse to omogočajo, ob tem pa za Zeleno luč prispeval tudi pogovor s Slovencem, ki deluje v mobilnostni industriji na Kitajskem.
Nismo vsi udeleženci v prometu enakopravni. Skoraj polovica prebivalcev Slovenije iz različnih razlogov ne more ali ne sme uporabljati avtomobila in posledično so na mnogih ravneh izločeni iz družbenega življenja, hkrati pa zaradi pomanjkljive izbire prevoznih sredstev težko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe. Tveganje prevozne revščine se povečuje tudi z energetsko krizo in tudi v okviru zelenega prehoda, če ta ni izpeljan na pravi način. V Zeleni luči zato razmišljamo, s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in tudi ranljivim skupinam pravično zagotovimo možnost premikanja.
V zadnjih 30 letih se je načrtovanje prometnih tokov v Sloveniji osredotočalo predvsem na eno področje: gradnjo cest. Edini in zveličavni cilj je bil povečanje pretočnosti za avtomobile in višje potovalne hitrosti. Tak način razmišljanja o prometu je zastarel, se strinjajo prometni strokovnjaki. Skupina za transformativno prometno načrtovanje, ki deluje na Urbanističnem inštitutu, je zato pripravila strokovni povzetek, ki poziva k spremembi paradigme prometnega načrtovanja. V Zeleni luči razmišljamo o tem, zakaj mora biti glavno vodilo urejanja prometa kakovost življenja in dostopnost storitev, ne pa čim lažje premikanje z avtomobilom. V zgodbici z javnega prometa pa nastopata tudi čebula in posebna salama.
V zimskih mesecih se veliko slovenskih krajev sooča z onesnaženim zrakom. Mikroskopsko majhni trdi delci so nevarni za naša dihala in povzročajo mnogo kroničnih bolezni, posebej izpostavljeni pa smo jim med fizičnimi aktivnostmi, kot je vožnja s kolesom. V Zeleni luči zato spoznamo inovativen slovenski izdelek - luksuzno električno kolo Noordung, ki ima kot prvo na svetu serijsko vgrajen merilec trdih delcev v zraku. Z razvijalci razmislimo tudi o tem, kako sploh pripeljati idejo do končne izvedbe in kako pomemben je razvoj lastnih komponent.
Popotovanje po tem letu začenjamo z nekakšnim potopisom. Nenavadna pot se je začela z nenavadnim vprašanjem - ali je mogoče z osnovnim električnim avtomobilom in povsem brez denarja priti na drug konec sveta? To vprašanje si je leta 2014 zastavil Nizozemec Wiebe Wakker. Okoliščine za tako potovanje so bile pred desetletjem precej drugačne - električni avtomobili so bili še v povojih, dosegi so bili precej manjši, baterije slabše, polnilne infrastrukture skorajda ni bilo. Wiebe je bil tudi povsem brez denarja. A vse to je vzel za izziv - je vseeno mogoče izvesti nekaj, česar ni naredil še nihče pred njim? V Zeleni luči se s protagonistom pogovorimo tudi o tem, kako je pot spremenila njegov pogled na moderno mobilnost.
Odkar smo začeli z oddajo Zelena luč, v njej zbiramo tudi zgodbice iz javnega prometa. Saj veste, velikokrat se vam na vlaku ali avtobusu zgodi kaj nenavadnega, kar vas razjezi ali razveseli.
Evropska avtomobilska industrija se sooča s krizo, katere razsežnosti zaenkrat še ne moremo oceniti, vsekakor pa lahko rečemo, da bo močno prizadela evropsko gospodarstvo. Jesen je prinesla mnogo novic o odpuščanjih delavcev v različnih podjetjih, največ razburjenja pa je v Evropi povzročila napoved Volkswagna, da razmišljajo o možnosti zapiranja tovarn, kar je sprožilo obsežno stavko sindikatov. Avtomobilski proizvajalci kot največje težave navajajo majhno povpraševanje, posebej po električnih vozilih, visoke proizvodne stroške in vse bolj prisotno in močno konkurenco kitajskih podjetij. Prihodnost avtomobilske industrije v Evropi je torej nejasna, zato v Zeleni luči razmišljamo o priložnostih in nevarnostih razvoja v prihodnjih letih.
Javni promet v veliki večini Slovenije ni časovno konkurenčen prevažanju z avtomobilom. Deloma tudi zaradi razpršene poselitve, nikakor pa ne le zaradi tega razloga. Povezave so učinkovite le ob prometnih koridorjih, zato je potreben strateški načrt za razvoj naselij in poselitve v prihodnosti. Pred kratkim končan projekt, ki so ga pripravili na Geografskem inštitutu Antona Melika, je identificiral vozlišča, kjer bi lahko zgostili poselitev in večjemu številu ljudi omogočili dostop do učinkovitega javnega prometa. Kakšni so pogoji za razvoj, kako prilagajati tudi linije javnega prometa, da bodo večjemu številu ljudi omogočile izbiro? V Zeleni luči razmišljamo tudi o tem, kakšne so sploh kapacitete javnih prevoznih sredstev v jutranji konici proti Ljubljani. Namig: (pre)majhne.
V tednu, ko smo obeležili svetovni dan trajnostnega prometa, se v Zeleni luči vozimo z javnim prevozom. V zadnjih 15 letih se je skupno število potnikov v različnih oblikah javnega prometa zmanjšalo, hkrati pa skupni izpusti prometnega sektorja naraščajo. Kako torej obrniti te trende? Strokovni sodelavec Simon Koblar je pripravil pregled razvoja javnega prometa v Sloveniji in podatkovno analizo sprememb, ki so jih letos prinesli novi vozni redi, razmišljamo pa tudi o tem, kako povečati konkurenčnost javnega prometa.
Rastoča mesta po vsem svetu se spopadajo z vse večjimi okoljskimi izzivi, onesnaženim zrakom zaradi gostega prometa, nezadovoljstvom ljudi zaradi nedomišljenih in nedodelanih javnih površin … Za vse te težave obstaja mnogo rešitev, obstaja pa tudi ena rešitev, ki ponudi odgovor za mnoge težave: zelene površine mestih. Drevesa dokazano vplivajo tako na kakovost zraka kot na počutje ljudi, na zelenih površinah se lahko razvijajo skupnosti in nove rabe prostora. Rabimo torej več parkirišč ali več dreves? V Zeleni luči zato z različnimi strokovnjaki s področja ozelenjevanja mest razmišljamo o pravih pristopih k prijetnejšim in bolj zdravim življenjskim okoljem. Objavljamo pa tudi poslušalčevo tragikomično zgodbo z javnega prometa.
Neveljaven email naslov
