Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska avtomobilska industrija se sooča s krizo, katere razsežnosti zaenkrat še ne moremo oceniti, vsekakor pa lahko rečemo, da bo močno prizadela evropsko gospodarstvo. Jesen je prinesla mnogo novic o odpuščanjih delavcev v različnih podjetjih, največ razburjenja pa je v Evropi povzročila napoved Volkswagna, da razmišljajo o možnosti zapiranja tovarn, kar je sprožilo obsežno stavko sindikatov. Avtomobilski proizvajalci kot največje težave navajajo majhno povpraševanje, posebej po električnih vozilih, visoke proizvodne stroške in vse bolj prisotno in močno konkurenco kitajskih podjetij. Prihodnost avtomobilske industrije v Evropi je torej nejasna, zato v Zeleni luči razmišljamo o priložnostih in nevarnostih razvoja v prihodnjih letih.
Javni promet v veliki večini Slovenije ni časovno konkurenčen prevažanju z avtomobilom. Deloma tudi zaradi razpršene poselitve, nikakor pa ne le zaradi tega razloga. Povezave so učinkovite le ob prometnih koridorjih, zato je potreben strateški načrt za razvoj naselij in poselitve v prihodnosti. Pred kratkim končan projekt, ki so ga pripravili na Geografskem inštitutu Antona Melika, je identificiral vozlišča, kjer bi lahko zgostili poselitev in večjemu številu ljudi omogočili dostop do učinkovitega javnega prometa. Kakšni so pogoji za razvoj, kako prilagajati tudi linije javnega prometa, da bodo večjemu številu ljudi omogočile izbiro? V Zeleni luči razmišljamo tudi o tem, kakšne so sploh kapacitete javnih prevoznih sredstev v jutranji konici proti Ljubljani. Namig: (pre)majhne.
V tednu, ko smo obeležili svetovni dan trajnostnega prometa, se v Zeleni luči vozimo z javnim prevozom. V zadnjih 15 letih se je skupno število potnikov v različnih oblikah javnega prometa zmanjšalo, hkrati pa skupni izpusti prometnega sektorja naraščajo. Kako torej obrniti te trende? Strokovni sodelavec Simon Koblar je pripravil pregled razvoja javnega prometa v Sloveniji in podatkovno analizo sprememb, ki so jih letos prinesli novi vozni redi, razmišljamo pa tudi o tem, kako povečati konkurenčnost javnega prometa.
Rastoča mesta po vsem svetu se spopadajo z vse večjimi okoljskimi izzivi, onesnaženim zrakom zaradi gostega prometa, nezadovoljstvom ljudi zaradi nedomišljenih in nedodelanih javnih površin … Za vse te težave obstaja mnogo rešitev, obstaja pa tudi ena rešitev, ki ponudi odgovor za mnoge težave: zelene površine mestih. Drevesa dokazano vplivajo tako na kakovost zraka kot na počutje ljudi, na zelenih površinah se lahko razvijajo skupnosti in nove rabe prostora. Rabimo torej več parkirišč ali več dreves? V Zeleni luči zato z različnimi strokovnjaki s področja ozelenjevanja mest razmišljamo o pravih pristopih k prijetnejšim in bolj zdravim življenjskim okoljem. Objavljamo pa tudi poslušalčevo tragikomično zgodbo z javnega prometa.
Litij naj bi bil eden izmed osnovnih gradnikov prehoda v električno mobilnost. Oprijel se ga je vzdevek “belo zlato”, pravijo mu tudi “nafta 21. stoletja”, saj trenutno skoraj vse električne avtomobile na cestah poganjajo litij-ionske baterije. A vse bolj jasno je, da je pridobivanje litija okoljsko izjemno obremenjujoče, tudi dostopnih nahajališč na svetu je relativno malo. V Zeleni luči se zato sprašujemo, zakaj je litij sploh postal osnovni gradnik zelenega prehoda, kakšne so možne alternative surovine za baterije in v katere smeri se razvijajo akumulatorski sistemi.
O podnebnih konferencah, ki vsako leto potekajo pod okriljem Združenih narodov, obstaja veliko mnenj: nekateri jih vidijo kot nesmiselne, nekateri kot nujne, a v vsakem primeru lahko rečemo, da so v zadnjih letih pritegnile veliko pozornosti za okoljske teme. Letos se zdi drugače - COP29, ki bo potekal v Azerbajdžanu, je nekako v ozadju pozornosti javnosti. Tokrat zato razmišljamo o tem, kakšno je pred konferenco COP29, ki se začne v ponedeljek in bo trajala 11 dni, stanje na področju prometa in katere rešitve bi nas lahko pripeljale do zmanjšanja izpustov iz prometa.
Biogoriva se na prvi pogled zdijo kot dober nadomestek za klasična fosilna goriva, torej bencin in dizel. Pomagala naj bi pri zmanjševanju ogljičnega odtisa prometa v okviru zelenega prehoda. A ni čisto tako. Poznamo več vrst biogoriv, sploh tista, ki so izdelana iz rastlin, močno vplivajo tako na okolje kot na naše družbe. Za njihovo proizvodnjo porabimo ogromno zemljišč, zaslužna so za krčenje pragozdov in prisilno izseljevanje staroselskih ljudstev, ob tem pa zmanjšujejo prehransko varnost. V Evropi vsak dan sežgemo ekvivalent 15 milijonom štruc kruha ter 19 milijonom steklenic sončničnega in repičnega olja za gorivo za naše avtomobile in tovornjake. Kaj je torej "bio" pri biogorivih?
Električna mobilnost prihaja. Ni še jasno, kako hitro in v kakšnem obsegu bodo električni avtomobili in tovornjaki zavzeli ceste, a vsekakor bo tudi mobilnost zahtevala vse več električne energije. Je naše električno omrežje pripravljeno na to? Bomo lahko postavili učinkovito mrežo polnilnic, brez da bi se omrežje sesedlo? Kje bomo dobili dovolj energije in iz katerih virov? Bodo “baterije na štirih kolesih” probleme omrežja povečale ali omilile? Nekateri odgovori so že jasni, drugi so odvisni od našega ukrepanja. V Zeleni luči zato osvetljujemo delovanje omrežja na prehodu v dobo električne mobilnosti.
Vsako mesto ima svoje težave s prometom. Nekatera mesta imajo bolj jasne prometne strategije, druga manj, vsem pa je skupno, da morajo najti pravo pot za uveljavljanje sprememb. Kako torej spremeniti načine premikanja, ne da bi popolnoma ohromili mesto? Kako dati glas prebivalcem, da bodo lahko vplivali na to, kako bo urejena njihova ulica? Vsako mesto išče svoje rešitve, za primer pa se tokrat obračamo proti Dunaju. Mesto je uvedlo nekaj inovativnih praks, ki so se izkazale za uspešne. Jih lahko prenesemo tudi v naša mesta?
“Kaj pa, če bi kolesarje prostovoljce opremili s senzorji? Tako bi ugotovili, kdaj in kje je zrak onesnažen in koliko hrupa je v okolici.” Nekako takšna je bila ideja raziskovalcev na Urbanem kolesarskem laboratoriju, ki deluje na Inštitutu Jožef Stefan. Z majhnimi napravami opremljeni kolesarji zdaj zbirajo te podatke na svojih vsakdanjih poteh s kolesom, v ozadju pa nastaja velika podatkovna baza, ki bo v prihodnje lahko pomagala mnogim: kolesarjem, ki se bodo na podlagi teh podatkov lahko odločali za najbolj primerno pot, in institucijam, ki načrtujejo mestno kolesarsko infrastrukturo. V Zeleni luči dodamo še nekaj priporočil, ovržemo mit o propadanju mesta zaradi zapiranja cest in prisluhnemo kratki zgodbi z javnega prometa.
En svet, stotine načinov premikanja, tisoči mest. Kaj lahko sploh rečemo o tem, kako se ljudje premikajo po svetu? To vprašanje si je zastavil dr. Rafael Prieto-Curiel, ki je s sodelavci preučil načine premikanja v 800 mestih po vsem svetu. Ustvarili so tri kategorije načinov premikanja (aktivna mobilnost, javni prevoz in avtomobili) in analizirali neverjetne količine podatkov, da so lahko ustvarili pregledno sliko mestne mobilnosti in rezultate primerjali med sabo. Izsledki? Razlike po sem svetu so zares velike. Razbijemo še en prometni mit, tokrat tega, da širitev cest zmanjša zastoje v mestih. Ob koncu oddaje pa dodamo še eno zgodbo z javnega prometa, tokrat jo prispeva Mitja.
Zelena luč je nov podkast Vala 202, ki raziskuje mobilnost 21. stoletja. Mobilnost vpliva na mnoga področja družbenega življenja in jih spreminja v zelo kratkem času - v Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. V prvi oddaji se Jan Grilc s tremi strokovnimi sodelavci pogovori o prometnih izzivih, ki so izpostavljeni ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti. Ob tem razbijemo še en prometni mit in prisluhnemo prvi zgodbi z javnega prometa. Gosti: - Simon Koblar, Urbanistični inštitut Republike Slovenije - Marjeta Benčina, Focus - Andrej Brglez, FIA - Nela Halilović, IPoP
Neveljaven email naslov
