Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če ljudi vprašamo, kaj se jim zdi najpomembnejše pri javnem prevozu, največkrat slišimo, da sta to zanesljivost in hitrost. A na izkušnjo potovanja vpliva še mnogo drugih stvari, ki se jih včasih niti ne zavedamo. Tokratni gost Zelene luči opozarja, da so vonjave, barve in storitve na prevoznih sredstvih ter postajah prav tako pomemben del zaznavanja kakovosti javnega prometa. Mark van Hagen bo delil izkušnje, ki jih je nabral v 35 letih raziskovanja zadovoljstva potnikov na Nizozemskih železnicah.
Zakaj pa ne bi dneva začeli drugače kot s stanjem v kolonah avtomobilov? Kolesarjenje v službo dokazano dobro vpliva na počutje in zdravje vsakega posameznika, hkrati pa odgovarja tudi na številne prometne probleme, ki jih poznamo v slovenskih krajih in mestih. Kampanja Polni zagona tudi letos spodbuja zaposlene in delodajalce, da dajo priložnost kolesarjenju, nagovorijo sodelavce in se ob tem še spremljajo rezultate svojih dejavnosti. V Zeleni luči spoznamo ekipo, ki je projekt vzela resno in iz njega naredila zabavno interno tekmovanje, delodajalca z urejenimi pogoji za kolesarjenje v službo in strokovnjake, ki so preučili pristope h kolesarjenju v tujini.
Nizozemska velja za eno izmed držav z najbolje urejenim sistemom javnih prevozov. Tak sistem seveda ne nastane čez noč - vanj Nizozemci vlagajo ogromno pozornosti in denarja že od 70. let prejšnjega stoletja. V tem času so naredili tudi veliko napak, iz katerih se zdaj vsi lahko nekaj naučimo. V Zeleni luči se pogovorimo s prometnim raziskovalcem Nielsom van Oortom, ki je ob obisku Slovenije z nami delil razmišljanja o iskanju družbenega konsenza glede mobilnosti, majhnih trikih z daljnosežnimi učinki, uporabi velikih količin podatkov in zabavnih srečevanjih med čakanjem na vlak.
V Afriki naj bi bilo do leta 2050 štirikrat ali petkrat več avtomobilov, kot jih je danes - nobena druga svetovna regija ne bo rasla s tako hitrostjo. Težava pa je, na kakšen način se njihova flota vozil širi. V nekaterih državah so skoraj vsi dodani avtomobili rabljena evropska vozila, v povprečju stara skoraj 20 let. Morda je med njimi tudi vaš stari avto. Posledice? Dober posel za Evropo, slaba cestna varnost in onesnaženje v Afriki. V Zeleni luči s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom razmišljamo, kako deluje sistem izvoza, kdo z njim služi in na kakšen način bi lahko omogočili boljšo prometno prihodnost za razvijajoče se afriške države.
Avtomobilske baterije so med svojo prvo, osnovno rabo pod velikim stresom - obremenjujemo jih s hitrim polnjenjem in praznjenjem, njihovo življenjsko dobo skrajšujejo tudi ekstremne temperature. Ko v avtomobilu niso več uporabne, pa lahko dobijo še drugo življenje. Lahko jih uporabimo za več namenov in služijo nam lahko še lep čas. Težava pa je, da cene novih baterij smiselnost tega drugega življenja postavljajo pod vprašaj. V Zeleni luči razmislimo, kako smiselna je druga uporaba baterij in kakšne možnosti se kažejo v prihodnosti.
Okrog Zemlje danes kroži približno 10.000 satelitov, v zadnjih petih letih se je to število povečalo za petkrat. Družbo jim dela tudi na milijone večjih ali manjših koščkov tako imenovanih vesoljskih smeti - torej razbitin in ostankov nekdaj delujočih vesoljskih plovil. Vse to pomeni, da v nizkozemeljski orbiti počasi nastaja gneča - sateliti se morajo zelo pogosto smetem izogibati, s čimer porabljajo gorivo in skrajšujejo svojo življenjsko dobo. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi lahko zagotovimo manj uničujočih trkov v vesolju, pogledamo pa tudi katastrofični scenarij, po katerem bi si človeštvo lahko za več generacij zablokiralo pot v vesolje.
Zelena luč se znova odpravlja na ekskurzijo, tokrat gremo peš po Litvi. Hoja pozitivno vpliva na naše psihično in fizično počutje, zdravniki za vzdrževanje dobre kondicije priporočajo 10.000 korakov na dan. Obstaja veliko aplikacij, ki za vas štejejo korake, v Litvi pa so to idejo prenesli na novo raven - za določeno število korakov dobite popuste v trgovinah, denimo za nakup sadja in zelenjave. Maja Stepančič je preizkusila aplikacijo in se pogovorila z njenimi ustanovitelji, ki razmišljajo o različnih spodbudah za bolj zdrav način premikanja.
Včasih je prijetno kolesariti po kakšni poti, za katero ne veš, kam te bo pripeljala, ampak večkrat pa je dobro narediti načrt kolesarjenja. To pa je v Sloveniji zaradi nepopolnih podatkov o kolesarskih poteh včasih problem. Informacije so v najboljšem primeru razdrobljene po različnih spletnih straneh, v najslabšem pa jih sploh ni. S tem problemom se je odločil spoprijeti strokovni sodelavec Zelene luči Simon Koblar z Urbanističnega inštituta, ki opiše delovanje platforme Open Street Map in njen potencial za nastanek prve koherentne baze podatkov o kolesarskih poteh pri nas. Sodeluje pa lahko tudi vsak kolesar!
Obseg tovornega prometa na slovenskih cestah se je več desetletij povečeval, kar je prineslo tako pozitivne kot negativne posledice. Po eni strani je vse večje število tovornjakov pripeljalo gospodarsko rast, po drugi strani pa so zaradi tega nastajale vse večje okoljske posledice, zastoji so se podaljševali, hrup je vplival na zdravje in na ceno nepremičnin. A tudi tovorni promet je pred obdobjem velikih sprememb. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi več tovora preseliti na železnice, kako zmanjšati ogljični odtis tovornjakov na cestah in katere tehnološke novosti bodo spremenile logiko in logistiko tovornega prometa.
Cene goriva po zgodovinskih izkušnjah in tudi po raziskavah vplivajo na potovalne navade voznikov. Hitri dvigi cene energentov so v preteklosti že botrovali protestom po svetu. A maloprodajna cena bencina in dizla je v večinski meri sestavljena iz različnih dajatev, torej davkov, subvencij in trošarin, in so torej lahko tudi vzvod za doseganje ciljev v prometni politiki. V Zeleni luči razmišljamo, če se vsi stroški cestnega prometa dejansko odražajo na ceni goriva in če sta bencin in dizel v Sloveniji pravzaprav subvencionirana.
Kako vsakodnevno delujejo kitajska mesta, kako usklajujejo premikanje desetin milijonov ljudi na tako zgoščenih območjih, kakšne nove rešitve izumljajo na področju mobilnosti? Delovanje prometa v skorajda neskončnih kitajskih metropolah si je z našega stališča kar težko predstavljati. Preizkusil pa ga je naš kolega Luka Hvalc, ki je pred kratkim obiskal Šanghaj, Vuhan in Peking. Opisal je kolesarjenje med tisoči električnih avtomobilov in motorjev, potovanje s hitrimi vlaki in informacijske rešitve, ki vse to omogočajo, ob tem pa za Zeleno luč prispeval tudi pogovor s Slovencem, ki deluje v mobilnostni industriji na Kitajskem.
Nismo vsi udeleženci v prometu enakopravni. Skoraj polovica prebivalcev Slovenije iz različnih razlogov ne more ali ne sme uporabljati avtomobila in posledično so na mnogih ravneh izločeni iz družbenega življenja, hkrati pa zaradi pomanjkljive izbire prevoznih sredstev težko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe. Tveganje prevozne revščine se povečuje tudi z energetsko krizo in tudi v okviru zelenega prehoda, če ta ni izpeljan na pravi način. V Zeleni luči zato razmišljamo, s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo prevozno revščino in tudi ranljivim skupinam pravično zagotovimo možnost premikanja.
Neveljaven email naslov
