Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1495 epizod
1495 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
V četrtek, 11. julija se je v vasi Abitanti odvil dogodek, ki je več obletnic povezal v zgodbo o istrski dediščini. Radio Koper praznuje 75 let in 30 let je odkar je bila ena od javnih radijskih oddaj v vasi Abitanti. Ta vas je bila tedaj skoraj povsem izpraznjena. Žalost prazne, odmaknjene vasi je nagovorila tedanjega odgovornega urednika Miloša Ivančiča za organizacijo prireditve in glasbeni urednik Emil Zonta je povabil nekaj mož, za katere je vedel, da dobro pojejo in zasejal je seme pevski zasedbi Kantadore, ki še sedaj pojejo istrske pesmi v starih pevskih praksah. Skupaj z Radiem Koper in številnim občinstvom, ki je napolnilo kamnito dvorišče domačije Grondal so praznovali svojo trideseto obletnico. S skupino Kantadore je nastopil njihov dolgoletni vodja Emil Zonta s starimi glasbili, pa domačin Manuel Šavron, akademski glasbenik in pedagog diatonične harmonike ter gostitelj Gracijan Perič. Utrinke večera je zbrala Simona Moličnik.
Dopoldne smo se preselili v Piran, pravzaprav v svetilnik na Punti. Tam so namreč odprli razstavo Piranski svetilnik - Il faro di Pirano, ki je nastala ob zaključku prenove zunanjosti svetilničarjevega stanovanja, zgrajenega leta 1874. Pripravil jo je Pomorski muzej, ki je ta naš edinstveni kulturni spomenik pomorske dediščine tudi prevzel v upravljanje. Več nam je povedala Lea Širok, ki je v Piranu tik pred odprtjem razstave pred mikrofon povabila nekaj sogovornikov. Svetilnik se nahaja na skrajni točki polotoka, na katerem se razprostira mesto Piran. Postavljen je na obrambnem stolpu, ki je bil del beneškega obzidja in je najbrž nastal v procesu prestrukturiranja, ki je potekalo med 16. in 17. stoletjem, podobne, vendar starejše srednjeveške obrambne strukture, kot so pokazale leta 2008 opravljene arheološke raziskave. Stolp je zgrajen iz peščenjaka in ima močno strukturo. Njegov sprednji del, ki gleda proti jugozahodu, drug ob drugem krasita grba iz belega istrskega kamna. Prvi predstavlja grb družine Bembo (župan), na drugem pa je križarski ščit Občine Piran. Oba sta datirana v leto 1617. Zgornji del nekdanjega obzidja je zgrajen iz belega kamna in sega v sredino devetnajstega stoletja, ko so tja postavili celo topove. Utrdbo so namreč pred morebitnimi vsiljivci z morja varovali žandarji.
Med Idrijo in Izolo je kar nekaj kilometrov, a vendar sta mesti povezani. In zdaj celo združeni v knjigi kolumen, ki izhajajo enkrat mesečno v Idrijskih novicah in vsak teden v tedniku Mandrač v Izoli. Podpisuje jih Drago Mislej Mef, odličen tekstopisec slovenskih popevk, Ježkov nagrajenec, pronicljiv opazovalec družbenega življenja. Knjiga nima slučajno naslova Naših sanj vam pa ne damo. Avtor v eni od kolumen z istim naslovom ugotavlja, da so nam v letih divje privatizacije povzpetniki pobrali domala vse, kar so neštete generacije ustvarjale kot skupno dobro. 121 kolumen je v knjigi po tematiki razvrščenih v sedem poglavij: Ljudje, Covid, Turizem, Vrednote, Demokracija, Akcija, Okolje, Izola in Mediji. Knjigo res lepo dopolnjujejo ilustracije Marjana Motoha, ki so vrsto let bogatile tudi objave v časopisu Mandrač in v Idrijskih novicah. Knjiga je izšla pri založbi Bogataj. Nataša Benčič se pogovarja z avtorjem, Dragom Mislejem Mefom in založnikom Damjanom Bogatajem.
Vročinski val je zajel tudi Kanado. Vročina me spremlja tudi čez lužo, nam je pred dnevi sporočil Matej Rodela, naš nekdanji sodelavec, ki je radijskemu mikrofonu in Sloveniji pred osmimi leti pomahal v slovo in se preselil v Kanado. A se seveda rad vrača domov in pred dnevi nas je obiskal tudi na radiu. Z njim se je pogovarjal Iztok Novak.
Album Terapija za pare, ki sta ga BosaZnova izdala lani, skriva skladbo, ki od ostalih še malo bolj izstopa po poletnem vzdušju. Zato sta se Vanja in Matjaž odločila, da nanjo opozorita prav zdaj, ko vstopamo v poletje. In poslušalci Radia Koper ste jo izbrali za 'pesem in pol'.
Darija Lošin je novinarka, ki je vrsto let spremljala področje zdravstva in leta 1995 ustanovila Zavod za diabetes, ki izdaja revijo Dita. Je tudi avtorica več kuharskih knjig za diabetike, nekje so celo zapisali, da je » prva dama diabetesa« . Okrog 200 tisoč diabetikov živi samo v Sloveniji, po svetu vsako leto za to boleznijo zboli okrog 8 milijonov ljudi. Zadnja, že peta knjiga Darije Lovšin ima naslov DIABETIČNA KULINARIKA in podnaslov : Izbor najboljših diabetičnih receptov, okusna in zdrava hrana iz naših in tujih krajev. V njej se je Darija pogumno soočila tudi z ogljikovimi hidrati, ki se jih diabetiki otepajo. Se pa Darja nikoli ne naveliča opozarjati na pomen zdrave hrane za vse nas in zaskrbljujoče napovedi, da bi kuhanje nadomestili s pogrevalnicami hrane. Z avtorico se pogovarja Nataša Benčič.
Na tolminskem Sotočju se jutri zaključuje 25. mednarodni umetniški in glasbeni festival Sajeta, ki že vse od leta 1998 povezuje različne ustvarjalne prakse in mednarodne glasbenike različnih žanrov. Ob 25. obletnici se bodo v petih dneh na več kot 30 koncertih na Sotočju in v Kinogledališču Tolmin predstavili izvajalci iz 17 držav, pripravili pa so pa tudi številne ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke. Na Sotočju je bila tudi Mariša Bizjak.
Člani alternativne indie-folk skupine Eni od Sedmih Milijard so bili sinoči na gradu Svetega Justa v Trstu, od koder je prekrasen razgled na tržaški zaliv in ki je poleti kulisa koncertov glasbenikov od blizu in daleč. Ne, novomeški glasbeniki tam niso nastopali, pač pa so poslušali Glena Hansarda, irskega pevca, tekstopisca in glasbenika. Zakaj mu »sledijo«, je za Radio Koper pojasnil Aljaž Hrastar, ki se je pred leti srečal in fotografiral z njim.
Na Prešernovem trgu v Kopru so pred dnevi na literarnem dogodku predstavili novo knjigo Zgodbe iz labirinta lani preminulega pisatelja Marjana Tomšiča, ki je izšla pri založbi Beletrina. Avtor, ki sodi med osrednja imena slovenske proze in je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid, je ustvarjal v različnih žanrih. Med njegova najbolj znana dela sodijo Šavrinke, Grenko morje, Oštrigeca, Zrno od frmntona. Zgodbe iz labirinta, v katerih raziskuje kompleksnost človekovega dojemanja sveta in odnosov, je pisal deloma v obdobju pandemije, v zadnjih treh letih svojega življenja. Tjaša Lotrič:
Slavko Jerič je na Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2006 končal študij matematike, leta 2011 pa na Filozofski fakulteti študij psihologije. Številni ga poznajo kot novinarja. V športnem SOS-u odgovarja na vprašanja bralcev o športu, športni zgodovini in statistiki. Je tudi avtor podcasta Številke na portalu MMC. Lani je izdal knjigo Statistika za začetnike. V njej na poljuden način bralcu približa pomen statistike. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Ta konec tedna je bilo dogajanje na Tolminskem v znamenju 20. festivala Gora Rocka na Šentviški planoti in 11. Soča Outdoor Festivala na Sotočju. Tam se bo sredo začela že 25. Sajeta, sledili pa bodo še Butik z elektronsko glasbo, Tolminator z metalskimi ritmi in Punk Rock Holiday. Festivali na Tolminskem imajo že dolgo tradicijo - začeli so se namreč že konec 90-ih let. Kaj ti prinašajo, kako so se razvijali, kako se je v tem času spreminjal odnos domačinov do festivalov, kakšna je vizija Občine Tolmin in prihodnost tolminskega Sotočja, ki je v teh letih postal sinonim za festivalsko dogajanje, pa v prispevku Mariše Bizjak.
Novogoričanka Anja Mugerli je prejemnica letošnje nagrade Kresnik za roman Pričakovanja. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da avtorica na literarno dovršen način odpira tabuje, kot so neplodnost in dileme ob postopkih umetne oploditve. V romanu spregovori tudi o razmnoževalni vlogi ženske, ki je kljub emancipaciji v sodobni družbi še vedno zreducirana na maternico. Z letošnjo nagrajenko se bo Nataša Uršič pogovarjala tudi o idealizaciji materinstva, ki ga okolica spodbuja za vsako ceno in vzbuja občutek krivde, kadar ženska ni pripravljena za to žrtvovati lastnega zdravja ali načina življenja.
V programa evropske kohezijske politike sodi tudi projekt PONI - POdjetno Nad Izzive, ki ga v obalno-kraški regiji izvaja regionalni razvojni center Koper s finančno podporo Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Priložnost za razvoj podjetniške ideje že pili nova skupina udeležencev, v prvi - zimski skupini je bil udeleženec tudi Domen Benčina, mladi prevzemnik na kmetiji Pr' Birtovih v Prešnici. Tam ga je obiskala Tjaša Škamperle.
Na piedestal rubrike Pesem in pol je tokrat stopil severnoprimorski reper Tomos. Pobarali smo ga, kako je nastal tokratni hit?
V Evropi se ob podnebnih spremembah in toplejših temperaturah veča število primerov denge in drugih bolezni, ki jih širijo komarji, je posvaril Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Invazivna vrsta tigrastega komarja, ki širi več virusov, se je medtem udomačila že v mnogih državah Evropske unije, tudi v Sloveniji. O primerih okužbe z dengo so tudi letos poročali v Trstu, vsakič sledi dezinsekcija območja, kjer je bolezen zaznana. Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v Sloveniji denga ne pojavlja. Slovenski državljani so se doslej z virusom denge okužili na potovanju oz. bivanju v tropskih krajih. V nadaljevanju bo z nami doc. dr. Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki se že preko petnajst let predano posveča raziskovanju in razumevanju problematike komarjev ter njihove vloge kot aktualnih in potencialnih prenašalcev bolezni. Je tudi letošnja prejemnica Listine finalistke za priznanje Prometej znanosti za leto 2023.
Tudi to poletje bo potnike med obalnimi mesti prevažala ladja Zlatoperka. Ladijski prevozi so se začeli danes, zaključili se bodo 1. septembra. Dvakrat dnevno se bo mogoče vsak dan, razen ob ponedeljkih, zapeljati na relaciji Izola, Piran, Koper, Ankaran. Ladja sprejme 70 potnikov in ima 10 nosilcev za kolesa. Tjaša Škamperle je šla na prvo vožnjo in se pogovarjala s Sandijem Radolovičem.
Koncert mladinskega simfoničnega orkestra Alpe-Adria je odlična iztočnica za povabilo tokratnemu gostu, ravnatelju Glasbene šole Koper Iztoku Babniku. Poleg omenjenega koncerta sta z Blažem Maljevcem govorila tudi o zaključku šolskega leta, načrtih glasbene šole ter uspehih, ki so jih njihovi varovanci dosegli v iztekajočem šolskem letu.
V rubriki Pesem in pol je tokrat slavila Klapa Semikanta, ki je se Istri poklanja z novim hitom Burja Istrijanka. Erik Prašnikar nam je zaupal, kako je pesem nastala in kakšni so načrti skupine za prihodnost.
Ena od prireditev, ki nosi oznako Koper 1500, je tudi odprtje prenovljenega zvonika ob stolni cerkvi. Nocoj bodo zaključek večmesečne prenove obeležili z nastopom akrobatov na zvoniku in koncertom Kameleonov na Titovem trgu. Od jutri pa bo zvonik znova odprt za obiskovalce. Letno se jih nanj povzpne okoli 20 tisoč. Tjaša Škamperle se je o prenovi in načrtih pogovarjala z gosti pod zvonikom in na njem.
Biti Don Kihot je avtobiografska tragikomedija enega naših najvidnejših lutkarjev mlajše generacije Matije Solceta in njegovega Teatra Matita. To nagrajeno lutkovno predstavo smo si lahko nazadnje ogledali v Lutkovnem ateljeju Lutkarnica, ki je zaživel v starem jedru Kopra. Od mestne občine ga je v upravljanje dobil Mednarodni center lutkovne umetnosti, ki med drugim že več kot dve desetletji vsako poletje organizira Primorski ulični festival, ali PUF. Javni prostor, namenjen lutkovni umetnosti, bo olajšal organizacijo PUFa, prav tako pa bo skozi vse leto ponujal razstave, lutkovne predstave in ustvarjalnice. Lutkarnico na Kidričevi ulici je obiskala Lea Širok, kaj nameravajo z Lutkarnico in zakaj so si zanjo res dolgo prizadevali, pa ji je povedala vodja Maja Bavdaž Gross.
Neveljaven email naslov