Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru hrani ostalino nekdanjih tukajšnjih samostanov. V oči pade rokopisno gradivo, ki je pisano v črni kvadratni notaciji, tako kot so bili zapisani liturgični spevi gregorijanskega korala v srednjem veku. To je notni zapis, ki se precej razlikuje od današnjega, trajanje označujejo note longa in brevis in ne četrtinke, osminke in druge note sodobnih notnih zapisov. Pa vendar, če malo pobliže pogledamo ta rokopis, vidimo, da zapis ni na štirih črtah, ko je bil srednjeveški koral, temveč na petih črtah notnega črtovja, kot jih ima sodobna notacija. Torej gre za nekaj posebnega. Nedavne muzikološke raziskave v sklopu ARIS projekta »Stare tradicije v novih oblačilih« in raziskovalnega programa na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani so odkrile bogato glasbeno dediščino Kopra, ki med drugim priča o posebnih praksah izvajanja koralnega petja v frančiškanskih samostanih v Kopru in v Piranu. Credo Justinopolitano je na primer čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter, ki je privedla do lepih novih spoznanj in še več, do tega, da je po več kot tristo letih ta glasba ponovno zazvenela.