Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledališča sodijo med tiste ustanove, ki so se letos znašla v nezavidljivem položaju. Zaprli so jih, pa omejevali število obiskovalcev predstav in po tem, ko so mnoga precej optimistično vstopila v novo sezono se zdaj spet obetajo precej negotovi časi. Kakšni časi se obetajo gledališčem in kako jih bodo prebrodili? Odgovarja Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica.
Kakšni časi se obetajo gledališčem in kako jih bodo prebrodili? Odgovarja Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica
Gledališča sodijo med tiste ustanove, ki so se letos znašle v nezavidljivem položaju. Zaprli so jih, pa omejevali število obiskovalcev predstav in po tem, ko so številna precej optimistično vstopila v novo sezono, se zdaj zanje spet obetajo precej negotovi časi.
"Gledališč ne moremo kar zapreti in kar odpreti. Veliko lažje je zapreti kot odpreti, saj veste, vsaka stvar potrebuje svoj čas in predstava v gledališču se ne zgodi v trenutku. Pred predstavo je vrsta dolgih in kakovostnih vaj in če teh ni, tudi kakovostne predstave ne more biti. Tudi za predstavo, ki je že bila narejena, velja enako. Ne moremo po mesecu prekinitve igralcev kar poslati na oder in jim dejati, da je zdaj pred njimi občinstvo in dajte. Res je, da smo profesionalci, ampak za kakovostno delo je potreben tudi čas." – Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica
"Že ob začetku koronakrize smo imeli zelo dobre rezultate s selitvijo na splet in seveda se bomo na splet preselili tudi tokrat," o dejavnostih v prihodnjih tednih pravi direktorica SNG Nova Gorica. Spet bodo odprli arhive, pripravili in izdelali bodo zvočne knjige.
Veliko kulturnih ustanov je ob drugem valu epidemije že zaprlo svoje dvorane. Poleg gledališč so med njimi kinematografi, Slovenska kinoteka, Slovenska filharmonija, Cankarjev dom.
''V Kinu Šiška bomo še vedno vztrajali na realizaciji programskih vsebin, seveda, po prilagoditvenem scenariju … prehajamo v digitalni svet, tako da bomo oblikovali neke vrste nočni program Kina Šiška.''– Simon Kardum, direktor Centra urbane kulture Kino Šiška
Različne razstave so na ogled v razstavnih prostorih kulturnih domov, v galerijah in muzejih.
''Trenutno muzeji sicer še čakamo na nadaljnje ukrepe vlade oziroma odločitve Ministrstva za kulturo, Pripravljamo se, da bo takšno stanje kot je bilo v pomladi. Torej, da bomo morali muzeje zapreti ... in v tem primeru se bo naše delovanje ponovno preselilo na splet.'' – predsednica Skupnosti muzejev Slovenije dr. Aleksandra Berberih-Slana.
Gledališča sodijo med tiste ustanove, ki so se letos znašla v nezavidljivem položaju. Zaprli so jih, pa omejevali število obiskovalcev predstav in po tem, ko so mnoga precej optimistično vstopila v novo sezono se zdaj spet obetajo precej negotovi časi. Kakšni časi se obetajo gledališčem in kako jih bodo prebrodili? Odgovarja Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica.
Kakšni časi se obetajo gledališčem in kako jih bodo prebrodili? Odgovarja Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica
Gledališča sodijo med tiste ustanove, ki so se letos znašle v nezavidljivem položaju. Zaprli so jih, pa omejevali število obiskovalcev predstav in po tem, ko so številna precej optimistično vstopila v novo sezono, se zdaj zanje spet obetajo precej negotovi časi.
"Gledališč ne moremo kar zapreti in kar odpreti. Veliko lažje je zapreti kot odpreti, saj veste, vsaka stvar potrebuje svoj čas in predstava v gledališču se ne zgodi v trenutku. Pred predstavo je vrsta dolgih in kakovostnih vaj in če teh ni, tudi kakovostne predstave ne more biti. Tudi za predstavo, ki je že bila narejena, velja enako. Ne moremo po mesecu prekinitve igralcev kar poslati na oder in jim dejati, da je zdaj pred njimi občinstvo in dajte. Res je, da smo profesionalci, ampak za kakovostno delo je potreben tudi čas." – Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica
"Že ob začetku koronakrize smo imeli zelo dobre rezultate s selitvijo na splet in seveda se bomo na splet preselili tudi tokrat," o dejavnostih v prihodnjih tednih pravi direktorica SNG Nova Gorica. Spet bodo odprli arhive, pripravili in izdelali bodo zvočne knjige.
Veliko kulturnih ustanov je ob drugem valu epidemije že zaprlo svoje dvorane. Poleg gledališč so med njimi kinematografi, Slovenska kinoteka, Slovenska filharmonija, Cankarjev dom.
''V Kinu Šiška bomo še vedno vztrajali na realizaciji programskih vsebin, seveda, po prilagoditvenem scenariju … prehajamo v digitalni svet, tako da bomo oblikovali neke vrste nočni program Kina Šiška.''– Simon Kardum, direktor Centra urbane kulture Kino Šiška
Različne razstave so na ogled v razstavnih prostorih kulturnih domov, v galerijah in muzejih.
''Trenutno muzeji sicer še čakamo na nadaljnje ukrepe vlade oziroma odločitve Ministrstva za kulturo, Pripravljamo se, da bo takšno stanje kot je bilo v pomladi. Torej, da bomo morali muzeje zapreti ... in v tem primeru se bo naše delovanje ponovno preselilo na splet.'' – predsednica Skupnosti muzejev Slovenije dr. Aleksandra Berberih-Slana.
Zabavne prigode, romani z različnimi tematikami in zanimiv priročnik so med jesenskimi knjižnimi priboljški za mlade, ki so izšli pri Mladinski knjigi. Filmi, ki so jih izbrali mladi za mlade, bodo od danes do sobote na ogled v Kinodvoru v Ljubljani na 9. mednarodnem filmskem festivalu Kinotrip.
Vodenje Cankarjevega doma, največje slovenske kulturne ustanove, z današnjim dnem prevzema Jure Novak, ki je bil do nedavnega direktor Prešernovega gledališča Kranj. Izkušnje z vodenjem umetniških institucij je pridobil tudi kot vodja Gledališča Glej, vmes je celo ustanovil lastni zasebni zavod Poza. Pri svojem ustvarjanju je ves čas deloval tudi kot gledališki režiser, performer, glasbenik, pesnik, prevajalec in publicist. "Na novo delovno mesto vstopam z velikim vznemirjenjem, kakšne so možnosti v povezovanju vseh področij, ki jih podpira Cankarjev dom," še pravi Novak.
Ko se je Mateja Lasič odločila, da bo študirala medicino, je vedela, da si želi delati v tisti veji, kjer bo uporabljala roke. Te so že prej vzljubile klavir in tako je danes specialistka ginekologije in porodništva, kirurginja, zaposlena na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, ter tudi akademska glasbenica. Prav glasbo in medicino je združila v projektu Ovita, namen katerega je ozaveščati o raku na rodilih pa tudi prispevati k najboljši mogoči obravnavi, zdravljenju in podpori žensk s temi boleznimi. V sklopu projekta bo danes ob 18-ih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma dobrodelni koncert OVITA zanjo, na katerem bo na klavirju zaigrala prav kirurginja Mateja Lasič, na odru pa se ji bodo pridružili še mnogi drugi glasbeniki, med njimi Bojan Cvjetićanin, Tomi Meglič, Anja Bukovec. Pri programu koncerta sta sodelovala tudi skladatelja Anže Rozman in Hans Zimmer s svojo filmsko glasbo, ki bo pospremila tri videozgodbe.
Maksim Gorki, eden velikanov ruske književnosti, kritik in ustvarjalec ruskega socializma, je bil že večkrat uprizorjen na slovenskih odrih in vendar samo enkrat v SNG Drama, leta 1975. Nocoj bo njegova igra Otroci sonca doživela premiero v novih začasnih prostorih ljubljanske Drame, na Litostrojski 56.. Na Veliki oder jo je postavil italijansko-hrvaški režiser Paolo Magelli.
Letošnji mednarodni festival stripa Tinta v ospredje postavlja moč ženskih glasov na področju stripa. Enajsto leto zapored festival Tinta slavi raznolikost izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti s pestro paleto dogodkov, od razstav, predavanj, pogovorov in delavnic, filmskih projekcij in pripovedovalskih dogodkov do stripovskega sejma, risanja in druženja z domačimi in tujimi striparji ter mednarodne konference WOMCOM: Ženska moč v stripu. Osrednji festivalski dogodki bodo potekali med 9. in 13. oktobrom na različnih prizoriščih v Ljubljani, Tinta pa se je pred tem že ''razlila'' tudi v Škofjo Loko.
Letos je bil Dan arhitektov, osrednji dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, posvečen zavezništvu med strokami. V podporo prizadevanjem občine za kakovostno urejen prostor je bil letos organiziran v Novem mestu. Lani so namreč projekti, ki jih je naročila novomeška mestna občina, prejeli kar štiri priznanja Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, med drugim tudi zlati svinčnik za prostorsko načrtovanje.
Z gostujočo razstavo hrvaškega Muzeja krapinskih neandertalcev Tolminski muzej do konca novembra odstira izjemno poglavje prazgodovine, kjer je pobliže predstavljen krapinski pračlovek. Fosilni ostanki, zbrani na Hušnjakovem brdu v Krapini na severovzhodu Hrvaške, so namreč največja posamična zbirka neandertalcev na svetu. Muzej krapinskih neandertalcev je prejemnik Znaka evropske dediščine za leto 2015, zato je tokratno gostovanje razstave obenem simbolno povezovanje dveh krajev, ki se ponašata s tem prestižnim nazivom, saj je tudi Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, za katero poleg Občine Tolmin in zavoda za turizem Dolina Soče skrbi Tolminski muzej, nosilka Znaka evropske dediščine od leta 2017. Pogovarjamo se z avtorjem razstave Jurico Sabolom, ravnateljem Muzejev Hrvaškega Zagorja.
Tihožitje v zrcalu časa je naslov 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU. Na največjem likovnem festivalu v Sloveniji se bo med 3. oktobrom in 4. novembrom na različnih prizoriščih v Kranju predstavilo 79 umetnic in umetnikov iz 11 držav. 30. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani, ki bo potekal med 4. in 13. oktobrom, skozi različne umetniške formate odpira temo sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje mnogih žensk, spolno nekomformnih oseb in podpornikov. S svojim programom bo festival prvič segel še v Celje. Dan arhitektov je osrednji dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, posvečen zavezništvu med strokami. Letošnji, z naslovom Umetnost poslušanja, bo 4. oktobra v Novem mestu.
Razstava protestne fotografije Naša last Slovenska protestna fotografija 2020 – 2022 v ospredje postavlja vlogo in pomen fotografije pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine v obdobju, zaznamovanem s pandemijo in z demonstracijami po vsej Sloveniji. Izpostavljenih je 250 fotografij 38 fotografov in fotografinj. Poseben sklop predstavljajo fotografije, na katerih so ujete strategije, s katerimi je oblast nadzorovala ljudi.
Knjige, ki raziskujejo številne tematike, spodbujajo razmišljanje in odpirajo vrata v neznane svetove, izdaja mariborska založba Pivec. Med letošnjimi 40 novostmi so avtorska dela domačih avtorjev in prevodi. Predstavljamo izbor novih izdaj iz predpoletnega in popoletnega časa.
Začetek jeseni je v dunajski galeriji Albertina pospremilo odprtje treh večjih razstav. Ob 70. rojstnem dnevu enega najuspešnejših in najbolj znanih sodobnih umetnikov na svetu Erwina Wurma so pripravili njegovo retrospektivo, pri njih gostujejo velike hiperrealistične risbe Newyorčana Roberta Longa, po 20 letih pa spet na ogled postavljajo skoraj 100 del Marca Chagalla. Tokratna epizoda Kulturnic ponuja barvit sprehod med razstavljenimi umetninami.
Na 17. mednarodnem bienalu sodobne lutkovne umetnosti bodo v Ljubljani od srede do sobote na ogled najboljše lutkovne predstave zadnjih dveh let iz tuje in domače produkcije. Poudarek letošnje edicije je prepletanje tradicionalnih in sodobnih lutkovnih animacij. V Mariboru v septembru poteka deveti festival fotografije, ki se tokrat z naslovom Mrtvi kot ukvarja z velikokrat spregledanimi tematikami in težavami sodobne družbe. V 16 razstaviščih svoja dela predstavljajo novi in uveljavljeni fotografi.
Med vsemi gledališkimi hišami Mestno gledališče ljubljansko novo sezono odpira s kar dvema zaporednima premierama. Ena sama noč na Oktoberfestu leta 1932 je prikaz družbe v drami Kazimir in Karolina, ki jo je leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast napisal na Reki rojeni avstrijsko-madžarski dramatik Odon von Horvath, druga uprizoritev, Čas za veselje sodobnega norveškega dramatika Arneja Lygreja, pa se ukvarja z vprašanjem, kdo smo drug drugemu v pripadnosti in skupnosti.
V minutah o kulturi tokrat o letošnji Rožančevi nagrajenki Heleni Koder, scenaristki in režiserki, ki je žirijo prepričala z zbirko esejev Krošnja z neznanimi sadeži. V njenih esejih se prepletajo film, slikarstvo, literatura, jezik in vedno znova poezija, o kateri sta se po podelitvi nagrade pogovarjala z Vladom Motnikarjem. V nadaljevanju programa pa smo se skupaj s Heleno Kodrič Cizerl oglasili pred vrati festivala Docudoc. Festival se v Lutkovnem gledališču Maribor začenja nocoj s projekcijo filma Nekoč v Posočju režiserke Eme Kugler, o vseh ostalih njegovih poudarkih in čaru dokumentarnega filma pa slišite v prispevku.
Maček Muri, Kekec, Mojca Pokrajculja in Muca Copatarica, to je le peščica najbolj znanih slikanic, ki so zaznamovale generacije. Pri Mladinski knjigi so se z izdajo monografije, ki jo sestavlja 30 reprodukcij najbolj znanih ilustracij iz otroških slikanic, poklonili legendarnim slovenskim ilustratorkam in ilustratorjem. Ob predstavitvi monografije in začetku Festivala izvirne slovenske slikanice smo se z veličastnimi 30 pogovarjali o pomenu ilustracij za otroke, razvoju slovenske ilustracije skozi čas in tudi o tem, kaj pomeni biti ilustrator ali ilustratorka.
Odprti globus / Going global, skupinska razstava v Galeriji Cankarjevega doma, predstavlja umetnost milenijske generacije, ki je odrasla s prehodom iz analognega v digitalni svet. Deset umetnic in umetnikov je prvotno umetniško izobrazbo pridobilo doma, nato pa študij nadaljevalo v tujini. Tam so tudi ostali, v tujini delujejo in so vpeti v mednarodni trg. Svoja dela predstavljajo Katarina Caserman, Evgen Čopi Gorišek, Meta Drčar, Živa Drvarič, Katja Felle, Jure Kastelic, Gašper Kunšič, Dino Kužnik, Nana Wolke in Jana Zornik. Umetniške prakse avtorjev in avtoric so različne. Različna so tudi mesta, tako v Evropi kot Združenih državah Amerike, pogosto se selijo ali pa hkrati delujejo na več lokacijah.
V KiBeli v Mariboru Laibach do 5. oktobra predstavlja prostorsko instalacijo Operacija Barbarossa, danes (14. 9.) zvečer pa bo v Avditoriju v Portorožu zadnji koncert poletne turneje skupine Laibach - Opus Dei.
V svetu, kjer vse bolj postaja norma delo od devetih do petih popoldne, je lepo najti čas za razvijanje talentov ali brisanje prahu s police, kjer imate shranjene pripomočke za slikanje, izdelovanje iz gline, pletenje in podobno. O čem govorimo? Vse več mladih svoj prosti čas namenja razvoju različnih rokodelskih spretnosti in obujanju starih hobijev. Zala Brglez je umetnostna zgodovinarka iz Slovenskih Konjic, ki je, kot pravi sama, vedno za, ko gre za umetnost. Kakršnokoli, pravzaprav. Pred kratkim je na Instagramu odkrila taftanje, ročno izdelovanje unikatnih stenskih preprog in se nad njim navdušila tudi sama.
''Moj dom: begunci, migracije in zabrisani spomini po jugoslovanskih vojnah'' je evropski projekt zavoda Maska in partnerjev iz več držav. Del tega bo tudi dvodnevna mednarodna konferenca Vojna in gledališče – pogled v preteklost, premiero pa bo dočakala tudi predstava avtorja Damirja Avdića Šivi.
Zapuščina družine Stupica je izjemna. Gabrijel Stupica je bil modernistični slikar, njegova žena Marlenka Stupica pa slikarka in ilustratorka. Znamenite ilustracije Sneguljčice, deklice s črnimi lasmi in belo poltjo, so poklon njuni hčerki Luciji Mariji, vsi skupaj pa so zaznamovali delo ilustratorke Hane Stupica, ki so jo navdihovale dedkove slike, mamin zasanjani svet domišljije in babičina ustvarjalnost. Njihova dela so prvič združili na razstavi, ki so jo odprli v Galeriji Velenje.
Neveljaven email naslov