"Ne govori / o bolečini svojega srca / nekdo to ve." To je haiku Gorana Jankovića, bosansko-slovenskega pesnika in pisatelja, ki se je rodil leta 1959 v Zenici v Bosni in Hercegovini. Po končanem študiju filozofije in književnosti na univerzi v Sarajevu je delal veliko stvari: bil je inšpektor za krvne in spolne delikte, knjigarnar v prvi zasebni knjigarni v Bosni in Hercegovini, trgovski potnik in korektor v tiskarni. Od leta 1992 živi v Ljubljani, vrsto let je bil urednik knjižne zbirke Mi pojemo v puščavi, ki je izhajala pri Kulturno-umetniškem društvu Franceta Prešerna. Piše predvsem kratke zgodbe, ki jih je objavljal v sarajevskih, beograjskih in ljubljanskih časopisih ter literarnih revijah. Napisal je romana Beseda, dve o Petroniju (1993) in Dogodek na hribu nad cesto (2013) ter knjigo kratke proze O preprostih stvareh – forma emigrantica (1995). Mi pa objavljamo izbor njegovih haikujev, ki so izšli v zbirki Ko oblaki potujejo (1997). V njih Janković subtilno upesnjuje majhne dogodke iz vsakdanjega življenja. Prevajalec je Tone Škrjanec, interpret Vojko Zidar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.