Mineva natanko deset let, od kar nas je zapustil Tomaž Šalamun (1941–2014), ki velja za enega najbolj prelomnih in uveljavljenih slovenskih pesnikov. Od prve pesniške zbirke Poker (samozaložba, 1966) je objavil več deset samostojnih pesniških zbirk. Šalamunova poezija je bila že od začetka zaznamovana s svežino in igrivostjo, pa tudi osebno ikonografijo, kar posebej velja za njegov pesniški prvenec, v katerem pesnik razkrije svojo družino, koprsko lokalno sceno, vsakdanje dogodivščine in drugo. A v njej se zgodi še nekaj, kar v drugi izdaji k tej zbirki zapiše Tomaž Brejc, da se je z njo "začelo veliko socialno osvobajanje jezika, prestop v odprti govor subjekta, ki si je privzemal številne neuporabljene besede ali izraze iz različnih predstavnih pozicij kot nekaj kreativno samoumevnega". In tudi v tem je Poker prelomna zbirka, saj ustvarja "paradigmo odprtega, poliglotskega življenja Slovencev". Interpret Slavko Cerjak, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Andrej Arko in Gregor Podlogar, leto nastanka 2001.