Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sergej Prokofjev: Simfonija št. 1 v D-duru op. 25 »Klasična«
Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v c-molu št. 24 KV 491
Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v C-duru št. 8 KV 246
Richard Dubugnon: Komorna simfonija št. 2
Simfonični orkester RTV Slovenija, Yeol Eum Son (klavir); dirigent: Roberto González-Monjas
Neposredni prenos (neo)klasicistično zamišljenega koncerta v ciklu Kromatika
Večer z naslovom Klasične refleksije bo vodil španski dirigent Roberto González-Monjas, kot solistka pa se vrača solistka Yeol Eum Son, ki bo izvedla dva klavirska koncerta Wolfganga Amadeusa Mozarta – v C-duru KV 246 in v c-molu KV491. Mozartovo glasbo bosta uokvirila Prva simfonija Sergeja Prokofjeva, “Klasična” iz leta 1917 in Komorna simfonija št. 2 Richarda Dubugnona, nastala natanko sto let pozneje, leta 2017.
Sergej Prokofjev: Simfonija št. 1 v D-duru op. 25 »Klasična«
Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v c-molu št. 24 KV 491
Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v C-duru št. 8 KV 246
Richard Dubugnon: Komorna simfonija št. 2
Simfonični orkester RTV Slovenija, Yeol Eum Son (klavir); dirigent: Roberto González-Monjas
Neposredni prenos (neo)klasicistično zamišljenega koncerta v ciklu Kromatika
Večer z naslovom Klasične refleksije bo vodil španski dirigent Roberto González-Monjas, kot solistka pa se vrača solistka Yeol Eum Son, ki bo izvedla dva klavirska koncerta Wolfganga Amadeusa Mozarta – v C-duru KV 246 in v c-molu KV491. Mozartovo glasbo bosta uokvirila Prva simfonija Sergeja Prokofjeva, “Klasična” iz leta 1917 in Komorna simfonija št. 2 Richarda Dubugnona, nastala natanko sto let pozneje, leta 2017.
Franz Liszt: Od zibelke do groba Nina Šenk: Koncert za orkester – izbor stavkov (I., II., IV. In V.) Paul Hindemith: Simfonija Slikar Mathis Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Johannes Kalitzke
Na tretjem koncertu iz cikla Sozvočje svetov, ki ga prirejata Komorni godalni orkester slovenske filharmonije in Narodna galerija, so zveneli koncerti in arije za sopran in godala Antonia Vivadija, kjer je nastopila svetovno znana solistka, sopranistka Rinnat Moriah. Na koncertu se je z noviteto predstavila tudi mlada skladateljica Ana Zlobko, štiudentka kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Letošnji cikel koncertov je nadaljevanje lanske z naslovom Slike z razstave, na kateri se študenti kompozicije predstavljajo z deli, ki jih navdihujejo motivi umetnin iz sveta likovne umetnosti. Na koncertu so zvenele skladba Pot v Tivoliu Ane Zlobko ter skladbe Antonia Vivaldija: Sinfonia za godala in basso continuo v G duru, arija Zefirčki, kaj mi šepetate in arija Duša zatrta iz opere Zvesta nimfa, Sinfonia iz opere Olimpiada, aria Nevesta prezrta iz opere Tamerlano, Koncert za godala in basso continuo v G duru, aria Ljubosumje, ti mojo dušo mučiš iz opere Ottone v Villi in za konec še aria Ah, urno pobegni iz opere Ognjeviti Orlando.
Zveza Glasbene mladine Slovenije je bila ustanovljena decembra 1969, od leta 1992 pa je članica Mednarodne zveze Glasbenih mladin – Jeunesses Musicales, ki je po podatkih UNESCA najpomembnejša svetovna mladinska glasbena organizacija. Že 50 let torej uspešno uresničuje svoje osnovne cilje in mladim na simfoničnih matinejah, komentiranih koncertih, glasbenih delavnicah in v reviji Glasna skuša približati svet glasbe. V teh letih je organizirala več kot 460 koncertov, ki jih je obiskalo skoraj pol milijona mladih poslušalcev, skoraj 9.000 izobraževalnih programov in delavnic, 26 glasbenomladinskih taborov ter 29 sezon koncertnega cikla GM-ODER z več kot 740 koncerti. Poleg tega se lahko pohvali še z desetimi glasbenomladinskimi kvizi in osmimi Glasbenimi olimpijadami, 50 letniki revije, ki jo danes poznamo z imenom Glasna, ter več kot 80 krstnimi izvedbami skladb slovenskih skladateljev v okviru cikla GM-ODER. Slavnostna akademija bo izvedena pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki bo ob tej priložnosti zvezi za izjemen prispevek k razvoju in širjenju glasbene kulture in ustvarjalnosti med mladimi podelil red za zasluge. Dogodek bomo neposredno prenašali. Slišali boste nastope različnih zasedb, ki sodelujejo z Glasbeno mladino Slovenije, pa tudi mnenja glasbenikov in drugih sodelavcev Glasbene mladine o njenem delovanju. program: Peter Šavli: 3 Etude za 2 marimbi (št. 2 in 3) DUO DENDROCOPOS Primož Ramovš: Pihalni kvintet PIHALNI KVINTET AKADEMIJE ZA GLASBO 1994/95 Anton Lajovic: Lan Damijan Močnik: Zarja ZBOR NEKDANJIH IN SEDANJIH PEVCEV SVETOVNEGA ZBORA MLADIH, Andraž Hauptman Blaž Pucihar: Godalni kvartet (Air, Adorable Blues) GODALNI KVARTET ACCADÉMIA Izbor slovenskih ljudskih pesmi SKUPINA VOLK FOLK Prostorska intervencija, improvizacija s ploskanjem FRANCI KREVH
Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sopranistka Theresa Plut Mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst Tenorist David Jagodic Basbaritonist Marcos Fink Dirigent Steffen Schreyer Priprava zbora: Jerica Bukovec in Sebastjan Vrhovnik
Tradicionalni novoletni koncert Slovenske filharmonije so ustvarjalci programa zasnovali na ideji temeljnih del izraelskega pisatelja, zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija, Sapiens in Homo Deus, ter z mislijo na 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, velikega skladatelja in humanista ter največjega glasnika razsvetljenskega humanizma. Odlomki njegovih Simfonij št. 6 in 9 bodo izzveneli v družbi cele vrste glasbenih uspešnic ter klasičnih skladb, ki so jih v svojih filmih posebno domiselno uporabili režiserji Stanley Kubrick (Odiseja 2001), Luc Besson (Peti element) in Steven Spielberg (Schindlerjev seznam). Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter komorni zbor Megaron bo vodil glavni gostujoči dirigent orkestra Philipp von Steinaecker.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
Davor Lončar Petrovič: Žepna simfonija Ludwig van Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru op.61 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Andante iz Sonate za violino solo št. 2 v a-molu BWV 1003 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Gigue in Partite za violino solo št. 3 v E-duru BWV 1006 Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru op. 55 »Eroica« Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Milenković (violina); dirigent: Mihail Agafita
Neposredni prenos plenarnega predavanja Ervina Hladnika Milharčiča s Kulturnega bazarja v regiji iz Nove Gorice. Vsa kultura je naša kultura uvodno predavanje z razpravo na Kulturnem bazarju v regiji. Predava Ervin Hladnik Milharčič, novinar časopisa Dnevnik, esejist, kolumnist in pisatelj Ervin Hladnik Milharčič govori o kulturi, ki jo človek nosi s seboj v srečanjih s kulturami drugih. Spremlja ga vse, kar je v odraščanju vzel za svoje in skozi delo drugih oblikoval svoj pogled na svet. Vsa glasba, ki je postala njegova, njegove pesmi, slike, arhitektura, filmi in vsi njegovi romani so del govorice, s katero se predstavlja drugim. Jeziki, ki se jih je naučil, in tudi tisti, ki se jih ni, so njegova kultura. Zagotovo ga bo pot zanesla daleč in v kraje, ki veljajo za domovine drugih kultur. »Vi ste pa drugačni,« bo pogosto prvi odziv na srečanje v nepoznanem jeziku in v tujih krajih. »Imate drugo kulturo.« Namesto da bi se veselil tega, kako je tudi on drugačen, pa bo hitro presenečen, ker bo videl, da so povsod po svetu prebrali tudi njegove knjige, videli njegove filme in poslušajo tudi njegovo glasbo. Naša kultura je pogosto tudi njihova, srečanja med njimi pa, če ne drugega, povzročijo simpatične nesporazume. Vedno nam omogočijo, da razumemo kraje, v katerih smo se znašli, in ljudi, ki tam živijo. Predvsem kulture odraščanja v našem svetu črpajo iz skupnih virov. Pogosto je dovolj, če učitelji in vzgojitelji pokažejo, kako veliko jih je in kakšne pustolovščine se tam ponujajo. Urednik prenosa: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Vjekoslav Mikez in Milan Zrimšek Organizacija: Grega Peterka Redkcija na programu: Tina Ogrin Produkcija 3. program Radia Slovenija - ARS December, 2019
Tako je hodil Tantadruj. Kosmačeva grenko-sladka novela o srčnih norčkih, ki živijo v svojem svetu, nedojemljivi za norosti navadnega sveta, se dotakne skoraj vsakega bralca. In vedno znova odpira vprašanja o strpnosti in drugačnosti. Scenarij: Marjetka Krapež Urednik: Vlado Motnikar Sodelujejo: Domen Valič, Žan Koprivnik, Primož Pirnat, Eva Longyka Marušič in dijaki gimnazije Vič Glasbenika: Matija Krečič (violina), Boris Magdalenc (hang), Glasbena dramaturgija: Darja Hlavka Godina Režiserka: Špela Kravogel
Zarja Vršič, dobitnica nagrade Radojke Vrančič je že znana, hkrati pa je tudi ena od nominirank za nagrado za najboljši prvenec, in sicer s knjigo Kozjeglavka. Drugi nominiranci so še Jakob J. Kenda (Apalaška pot. 3500 km hribov in Amerike), Alenka Koželj (Lovilci sanj), Franjo H. Naji (Križišče) in Feliks Plohl (Vsi moji grehi). Dobitnik nagrade za najboljši prvenec bo znan na sami podelitvi 35. Slovenskega knjižnega sejma.
Neposredni prenos odprtja 35. Slovenskega knjižnega sejma iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma in podelitev Schwentnerjeve nagrade 2019, priznanja za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. Na prireditvi, ki jo bo povezoval Andrej Rozman Roza, bodo nastopili Vlado Kreslin, Andi Sobočan in Tjaša Šimonka Kavaš ter glasbena skupina Nermin, govorili pa bodo predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije Janez Miš, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič, pisatelj in pesnik Feri Lainšček, Zdravko Kafol, predsednik Upravnega odbora 35. Slovenskega knjižnega sejma ter premier Republike Slovenije Marjan Šarec.
Pred 203-mi leti so pri Ljubljanski normalki odprli prvo javno glasbeno šolo na naših tleh. To je bila prva ustanova, ki je glasbeno izobraževanje nudila vsem, tudi manj premožnim. Najprej na nižjem nivoju, nato pa so se zažele porajati ideje še o višjem. Prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice. Ta je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo ter nudil sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov. Program: Helena Vidic Lesjak: Intrada Črt Sojar Voglar: Popotnik Tomaž Habe: Simfonija Carnioli Marjan Kozina: Bela krajina Tine Bec: Missa Pro Iuvente
V slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani bo nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in izvedel 2. koncert XIX. cikla Sozvočje svetov, ki ga je programsko oblikoval dosedanji umetniški vodja orkestra in violončelist Klemen Hvala. V sodelovanju z umetnostnimi zgodovinarji, ki pred koncerti predavajo o slovenskih umetniških znamenitostih, orkester v galeriji izvaja koncerte s skupnim naslovom cikla Sozvočje svetov – Slike z razstave. To je druga koncertna sezona, v kateri predstavljajo skladbe, ki so nastale ali pa šele bodo nastale po motivih umetnin iz sveta likovne umetnosti. Na 2. koncertu bo ansambel najprej izvedel novo miniaturo mlade skladateljice Klare Mlakar iz razreda rednega profesorja Marka Mihevca na ljubljanski Akademiji za glasbo. Kot solist bo nastopil pri nas in v tujini uveljavljen slovenski kitarist Mak Grgić, ki bo s komornim orkestrom izvedel Koncert iz Aranjueza za kitaro in godala španskega skladatelja Joaquina Rodriga iz leta 1939, nato pa bo z godalci predstavil Balkanizme za kitaro in godala mladega skladatelja Leona Firšta. Urednica prenosa je Tjaša Krajnc.
Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova, ki danes svojim študentom omogoča študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah. Sicer pa prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Leta 1946 se je preimenovala v Akademijo za glasbo, leta 1953 pa se je od nje odcepila Srednja glasbena šola. Več desetletij je Akademija za glasbo delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani. Danes poleg študija akademija študentom omogoča tudi nastope v okviru svojih koncertnih abonmajev, najboljšim podeljuje Študentske Prešernove nagrade, kot visokošolska ustanova pa sodeluje tudi z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu.
Larisa Vrhunc: Med prsti zven podobe II Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu op. 11 (dodatek) Domenico Scarlatti: Sonata v d-molu K. 9 Johannes Brahms: Simfonija št. 4 v e-molu op.98 Simfonični orkester RTV Slovenija, Dejan Lazić (klavir) ; dirigent: Rossen Milanov
Uroš Krek: Simfonietta Igor Stravinski: Violinski koncert (dodatek) Johann Sebastian bach: Largo iz Sonate za violino solo št. 3 Johann Strauss ml.: Vrtnice z juga Richard Strauss: Suita iz opere Kavalir z Rožo Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Jackiw (violina); dirigent: Rossen Milanov
Vito Žuraj: Stand Up Peter Iljič Čajkovski: Koncert za violino (dodatek) Niccolo Paganini: Capriccio št. 19 Claude Debussy: Mala suita Maurice Ravel: Moja mati gos Simfonični orkester RTV Slovenija, Nikola Pajanović (violina); dirigent: Francesc Prat
Richard Strauss: Metamorfoze za 23 solističnih godal TrV 290 Johannes Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru op. 77 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Alemanda iz Partite za solo violino št. 2 v d-molu BWV 1004 Simfonični orkester RTV Slovenija, Gordan Nikolić (vodenje, violina)
Neveljaven email naslov