Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova, ki danes svojim študentom omogoča študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah. Sicer pa prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Leta 1946 se je preimenovala v Akademijo za glasbo, leta 1953 pa se je od nje odcepila Srednja glasbena šola. Več desetletij je Akademija za glasbo delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani. Danes poleg študija akademija študentom omogoča tudi nastope v okviru svojih koncertnih abonmajev, najboljšim podeljuje Študentske Prešernove nagrade, kot visokošolska ustanova pa sodeluje tudi z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu.

Prisluhnite pisanemu sporedu koncerta na katerem se predstavijo vsi oddelki Akademije za glasbo

Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova, ki danes svojim študentom omogoča študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah.
Sicer pa prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Leta 1946 se je preimenovala v Akademijo za glasbo, leta 1953 pa se je od nje odcepila Srednja glasbena šola. Več desetletij je Akademija za glasbo delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani.
Danes poleg študija akademija študentom omogoča tudi nastope v okviru svojih koncertnih abonmajev, najboljšim podeljuje Študentske Prešernove nagrade, kot visokošolska ustanova pa sodeluje tudi z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu.

SPORED:
Frédéric Chopin (1810–1849): Scherzo št. 2 v b-molu, op. 31
Raymond Decancq (roj. 1935): Igrivi kvartet
Johannes Brahms (1833–1897): Ljubezenski valčki / Liebeslieder Waltzer (izbor)
Franz Schubert (1797–1828): Godalni kvartet v c-molu, D 703
Georg Friedrich Händel (1685–1759): Duet Seksta in Kornelije »Son nato a lagrimar« iz opere Julij Cezar v Egiptu
Johann Adolph Hasse (1799–1883): Sklepni ansambel iz opere Cleofide
Matej Bonin (roj.1986): Eppur si muove II (krstna izvedba)
Gordon Goodwin (roj. 1954): Count Bubba
Carl Heinrich Hübler (1822–1893): Koncert za štiri rogove in orkester
Johannes Brahms: Akademska uvertura

NASTOPAJOČI:
Dalibor Miklavčič – orgle
Dubravka Tomšič Srebotnjak – klavir
Kvartet klarinetov Akademije za glasbo (Aljaž Kalin Kante, Jože Kotar, Martina Strasser, David Gregorc)
Mojca Bitenc – sopran
Nuška Drašček Rojko – mezzosopran
Gregor Ravnik – tenor
Jaka Mihelač – bariton
Andreja Kosmač in Sae Lee – klavirska spremljava
Godalni kvartet alumnov Akademije za glasbo (Tanja Sonc, Ana Dolžan, Nejc Mikolič, Primož Zalaznik)
Baročni orkester in Vokalni ansambel Akademije za glasbo, Egon Mihajlović – umetniški vodja
Theresa Plut – sopran
Barbara Jernejčič Fürst – mezzosopran
Ansambel saksofonov Akademije za glasbo, Miha Rogina – dirigent
Big Band Akademije za glasbo, Matej Hotko – dirigent
Simfonični orkester Akademije za glasbo, Simon Dvoršak – dirigent
Kvartet rogov Akademije za glasbo (Sebastijan Buda, Petar Kšenek, Blaž Ogrič, Gašper Okorn)
režiser slavnostne akademije: Rocc