Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
249 epizod
249 epizod
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Težko bi rekli, da je leto, ki se končuje, na globalni ravni prineslo več stabilnosti in optimizma. Konflikti so se zgolj širili in poglabljali, zahodne družbe so se še bolj polarizirale, narava je še ostreje pokazala zobe, izvolitev Donalda Trumpa pa za svet predstavlja še več nepredvidljivosti. Leto, ki je za nami in prihodnje geopolitične izzive je v tokratni oddaji Ob osmih pokomentiral dr. Matjaž Nahtigal z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Globalno gospodarstvo je na prelomnici. Evropa je v težavah. Kaj pa Slovenija? Na udaru je zlasti avtomobilska industrija. Večjih odpuščanj za zdaj še ni, zaposlenost ostaja visoka. Podjetja pestijo visoke cene energentov. Letošnje leto je sicer zaznamovala vnovična vzpostavitev socialnega dialoga. O vsem tem in o pričakovanjih za prihodnje leto se je Metka Pirc pogovarjala z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Vesno Nahtigal.
Leto 2024 je v slovenski politiki prineslo marsikaj in tudi v oddajah Ob osmih smo se ga lotevali z različnih zornih kotov. Tisto, kar proti koncu leta postaja zelo očitno, na kar opozarjajo številni analitiki, pa je mehčanje in razgradnja ugleda institucij države, tako s strani predsednika največje opozicijske stranke kot tudi s strani predsednika vlade. Kam lahko to pelje? Odgovor tudi na to bomo poiskali s sogovornikom, ki je v svoji dosedanji karieri zasedal prav vse najvišje položaje in se dodobra spoznal tudi s prednostmi in pastmi vsega, kar prinaša politika. Gost tokratne epizode oddaje Ob osmih je nekdanji predsednik države Borut Pahor.
Vodenje ustavnega sodišča je od dosedanjega predsednika Mateja Accetta prevzel ustavni sodnik doktor Rok Čeferin, zadnja tri leta podpredsednik tega sodišča. Ustavno sodišče je v tem letu sprejelo kar nekaj odmevnih odločitev. Med drugim je določilo višino sodniških plač potem, ko vlada več kot leto dni ni uresničila ustavne odločbe. Tik pred koncem leta je ugotovilo neustavnost omejitve oploditve z biomedinsko pomočjo. O tem, v kakšni kondiciji je ustavno sodišče in o napadih na sodstvo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali z novim predsednikom ustavnega sodišča Rokom Čeferinom.
Vojaški spopadi, zdravstvene krize, gospodarske in okoljske spremembe ... zdi se, da svet, v katerem živimo, danes bolj kot kadarkoli prej potrebuje prostovoljce, torej posameznice in posameznike, ki po lastni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase opravljajo dela v dobro drugih oziroma v splošno korist. V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo, kar se je navsezadnje pokazalo tudi ob lanskih avgustovskih poplavah. Zakaj potem število prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur, po podatkih ministrstva za javno upravo, upada? O tem v oddaji Ob osmih.
V vrsti obletnic in svetovnih dni smo ta teden obeležili tudi mednarodni dan boja proti korupciji. Dan je proglasila generalna skupščina Združenih narodov, in sicer kot obletnico podpisa Konvencije združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta 9. decembra 2003 v Mehiki. Pogled v Slovenijo, kar zadeva zaznavo korupcije, ni dober. Na mednarodnem indeksu zaznave smo na 42. mestu skupaj z Italijo in Dominikansko republiko, z našimi odzivi na priporočila pa so nezadovoljni tudi v Grecu, v skupini drža Sveta Evrope za boj proti korupciji. In kaj trenutno opazujemo doma? Očitno se je politika odločila, da je zanjo najbolje, če odločitev organov, ki se ukvarjajo s korupcijo, preprosto ne upošteva. Kako najprej? To so vprašanja za tokratno gostjo oddaje Ob osmih, to je predsednica upravnega odbora Transparency International Slovenija Neža Grasselli.
Kaj čaka Sirijo po padcu režima Bašarja al Asada, ki je bil sinonim za represijo, nasilje in gospodarski propad države? Bo uspel miren prehod oblasti? Kakšna bo pri tem vloga mednarodne skupnosti, predvsem ZDA in Rusije? O pasteh, ki čakajo Sirijo v tem občutljivem obdobju smo se pogovarjali z zaslužnim profesorjem mednarodnega prava doktorjem Bojkom Bučarjem.
Človekove pravice – besedna zveza, ki bi morala ob današnjem dnevu človekovih pravic še posebej v ospredju. Z dnevom človekovih pravic obeležujemo obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic leta 1948. "Ta dan je priložnost, da se spomnimo, da so človekove pravice univerzalne, nedeljive, neodtujljive, soodvisne in medsebojno povezane," je zapisano na spletni strani Sveta Evropske unije. Kje pa smo v resnici? Kako univerzalne so res človekove pravice v svetu, ki ga pretresa čedalje več konfliktov? V svetu, kjer se posamezne države kot v samopostrežni trgovini odločajo, katera mednarodna priporočila in opozorila bodo upoštevale in katerih ne? Gostja tokratne epizode oddaje Ob osmih je profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic doktorica Veronika Fikfak.
Ponoči je naše domove obiskal Miklavž, prvi od treh dobrih mož v prazničnem mesecu, ki je hkrati čas obdarovanja. Velikodušnega svetnika se najbolj veselijo otroci, a se v časih izobilja in vzgoje po novem izkaže, da otroci danes niti ne vedo, kaj bi si zaželeli. Kako krmariti v sodobnem svetu, zaznamovanem s potrošnjo na eni in revščino na drugi strani ter kakšno vlogo pri tem imajo starši bo danes govor v oddaji Ob osmih. Voditeljica Metka Pirc je v studio Prvega povabila psihologa, sistemskega družinskega terapevta in doktorja sociologije kulture Alberta Mrgoleta.
Grožnje sodnikom, neprijavljen shod v ljubljanskem BTC, mafijski umor moškega v Ljubljani. Ali še živimo v varni državi? Kaj dela policija? Obvladuje varnostne razmere? Kaj pa globalna varnost? Vojna na tleh Evrope, številna druga krizna žarišča, ki bodo na staro celino zagotovo naplavila nov val migracij. Nekatere države svoje ljudi že opozarjajo, da morajo biti pripravljeni. Pregledujejo zaklonišča, državljanom delijo letake z navodili v primeru krize ali vojne. Kako varni torej smo? Odgovore smo iskali v oddaji Ob osmih.
Romunija, država tako blizu, a hkrati tako daleč. V zadnjem času veliko poslušamo o njej. V nedeljo so bile tam parlamentarne volitve, še prej prvi krog predsedniških. In na presenečenje marsikoga se je v Romuniji močno povzpela desnica. Pravzaprav se je to zgodilo že na evropskih volitvah v začetku junija. Poznavalci razmer pravijo, da so se volilci tam preprosto naveličali dolgoletnih vodilnih strank in obrazov. O Romuniji danes, pred drugim krogom predsedniških volitev, ki ga je v ponedeljek odobrilo tamkajšnje ustavno sodišče, se bomo pogovarjali z našim dopisnikom z Balkana Boštjanom Anžinom.
Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, neformalni praznik, na katerega kulturne ustanove po vsej državi že tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Prvotni namen praznika, dodatno spodbuditi ljudi za obisk kulturnih ustanov, je sčasoma prerasel v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek pri nas. Podatki statističnega urada sicer razkrivajo, da si kulturni sektor kljub številnim brezplačnim dogodkom in višjim izkupičkom od vstopnin še vedno ni povsem opomogel od epidemije, najboli pa je upadlo število obiskovalcev odrskih prireditev. Kako torej ljudi znova privabiti v dvorane, muzeje in na razstave ter kako kulturo postaviti v središče solidarne in trajnostne družbe, za kar si prizadeva kulturno ministrstvo? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
V zadnjem času je vse več vsakovrstnih pritiskov na sodstvo. "Krivosodje in mafija" je v torek pred celjskim sodiščem vzklikala množica, ki jo je k temu spodbudil prvak največje opozicijske stranke. Utemeljeno? Vsak ima pravico do mnenja, tudi do protesta, toda brez nasilja, brez sovražnega govora. Poleg tega je sodstvo ena od vej oblasti. Pritiski na sodnike, zlasti v konkretnih primerih, niso dopustni. Po drugi strani pa bi moralo sodstvo pomesti pred svojim pragom in s tem kritikom odvzeti snov za pritiske nanj. Tudi o tem je bil govor v tokratni oddaji Ob osmih. Gostja bo ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Po številnih negativnih odzivih je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripravilo prenovljeno različico interventnega zakona, po novem prehodnega zakona, s katero rešujejo finančne težave Termoelektrarne Šoštanj. Prav danes naj bi ga obravnavala vlada in s tem zapečatila tudi usodo Šaleške doline ter energetsko prihodnost Slovenije. V tokratni oddaji Ob osmih smo slišali, kako se s tem soočajo v Velenju, ki jim z zaprtjem Teša grozi tudi gospodarski in socialni kolaps, če izstop iz premoga ne bo izpeljan v skladu z načeli pravičnega prehoda. Prav zato se je Metka Pirc za tokratno oddajo odpravila v Velenje in pred mikrofon povabila tamkajšnjega župana Petra Dermola.
Evropski parlament bo danes v Strasbourgu potrjeval novo sestavo evropske komisije, ki jo je drugič zapored oblikovala nemška političarka Ursula von der Leyen. Če bo glasovanje minilo brez zapletov, bo predsednici komisije uspelo ohraniti prvotno komisarsko zasedbo nedotaknjeno, kar se njej in njenim predhodnikom ni posrečilo že dvajset let. A to ne pomeni, da je proces sestavljanja komisarske zasedbe minil brez zapletov. Drugo pomembno vprašanje pa je, kako učinkovita bo ob vseh izzivih tokratna ekipa, v kateri bo iz Slovenije sedela komisarka za širitev Marta Kos. V oddaji Ob osmih smo na to temo gostili dr. Sabino Lange.
Zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v združenih državah Amerike je povzročila vihar na kapitalskih in kripto trgih. 10 najbogatejših Američanov je samo v enem dnevu svoje premoženje povečalo za 60 milijard evrov. V ZDA beležijo spodbudne makroekonomske rezultate, Evropa se bori, da ne bi zapadla v recesijo. Bitcoin še naprej raste, zdaj se vrstijo ugibanja, kdaj se bo zavihtel nad 100 tisoč dolarjev. Kaj se dogaja? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Blažem Bračičem, članom uprave NLB Skladi.
Evropa je na prelomnici. Oslabljena gospodarsko in politično. Na svojem pragu ima vojno, ki traja že dobri dve leti in pol in se v zadnjih dneh nevarno zaostruje. Zdi se, da Evropa ne ve kaj storiti in da samo čaka, kaj bodo storile Združene države Amerike. In potem je tu še vprašanje ali je Evropa sposobna sama poskrbeti za svojo varnost če na primer ZDA pod Donaldom Trumpom izstopijo iz NATA. Je diplomacija zatajila? O vsem tem bo tekla beseda v tokratni oddaji Ob osmih. Jure Čepin se je pogovarjal s politologom, profesorjem mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede Boštjanom Udovičem.
Slovenska politika je postala neskončen poligon za spremljanje pojavov, ki bi morali imeti precej postranski pomen, ampak ob pomanjkanju vsebinskih rešitev se žal čedalje pogosteje ukvarjamo prav s temi pojavi. Tudi sporočanje tega, kar politika počne oziroma česa ne in merjenje moči med protagonisti, je pogosto v središču pozornosti. Kje so meje še spodobnega, kdaj se bomo začeli ukvarjati z vsebino in kdo bo v podivjano okolje slovenske politike sploh še hotel stopiti. Gost tokratne oddaje Ob osmih, v kateri smo se dotaknili teh vprašanj, je politolog doktor Marinko Banjac.
Po uspešno zaključenih dveletnih pogajanjih in podpisu še zadnjih ključnih dokumentov konec prejšnjega tedna, se bodo zaposlenim v javnem sektorju z novim letom zvišale plače. V povprečju za od 250 do 350 evrov bruto. Ne naenkrat, postopno v treh letih. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju bo minimalna. Nihče ne bo prejel manj. Kaj pa gospodarstvo? Povprečna neto plača v zasebnem sektorju je bila julija za skoraj 300 evrov nižja kot v javnem sektorju. V nekaterih podjetjih se plače ne usklajujejo niti z inflacijo. Kaj lahko, ob napovedih odpuščanj v nekaterih podjetjih, pričakujejo zaposleni v gospodarstvu? O tem v oddaji Ob osmih s predsednico zveze svobodnih sindikatov Lidijo Jerkič.
Danes mineva tisoči dan od 24. februarja 2022, ko je ruska vojska napadla Ukrajino in povzročila najhujši oborožen konflikt v Evropi, ki še vedno traja. Po poletnem ukrajinskem vdoru na rusko ozemlje in občutnejšem ruskem napredku v doneški regiji, se spet več govori o mirovnih pogajanjih, tudi v luči ponovne izvolitve Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih smo razmišljali kje je vojna po dobrih dveh letih in pol ter kakšni so mogoči razpleti v prihodnjih mesecih.
Neveljaven email naslov