Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
311 epizod
311 epizod
Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.”
Leto pred parlamentarnimi volitvami smo že sredi ostre kampanje. V tem smislu gre razumeti tudi bližajoči se referendum o umetniških pokojninah, temi, ki po besedah pravnika in nekdanjega premiera Mira Cerarja ni vredna tolikšne pozornosti. Na obeh političnih polih se sicer tudi mimo tega kuhajo vroče predvolilne zgodbe, ki segajo od počitniške hiše v Istri do parcele v Trenti. Kje so meje pravosodja in kje meje slovenskih volivcev?
Madžarska v začetku meseca kljub haaški tiralici ni prijela izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, še več: sporočila je, da izstopa iz Mednarodnega kazenskega sodišča. Ameriški predsednik Trump je februarja proti sodišču uvedel celo sankcije, tudi ruski predsednik Putin je še vedno na prostosti. Ali nastaja dvotirni pravni red: eden za šibke države, drugi za močne? In kakšen je sploh še vpliv ostalih mednarodnih ustanov, kot so Združeni narodi in Svet Evrope, ki so bile ustanovljene za zagotavljanje miru, pravičnosti in človekovih pravic, a se njihova moč razbija ob čereh geopolitične realnosti? O tem v oddaji Ob osmih z mednarodno pravnim strokovnjakom in dolgoletnim diplomatom Markom Rakovcem.
Če trgi kaj sovražijo, je to negotovost, so vedno govorili finančni poznavalci. Kaj porečejo na vsakodnevne pretrese, ki jih z muhastimi in z navadno logiko težko razumljivimi odločitvami glede carin, vsak dan povzroča ameriški predsednik Trump? Kaj naj storijo centralne banke in kako je pripravljena Slovenija, ki že dolgo čaka na novega guvernerja? Ob osmih o tem s prvim guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem.
V Zvezi društev pedagoških delavcev so v tem tednu opozorili več po njihovem sistemsko in strokovno nepremišljenih rešitev, ki jih je v svoje zakonske predloge nedavno vpisalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Eden od njih je novela zakona o osnovni šoli, že druga v dobrem letu dni, ki med drugim uvaja nov predmet na področju digitalnega opismenjevanja, šolam pa daje dodatna varnostna pooblastila. Kot za oddajo Ob osmih poudarja didaktik Damijan Štefanc z ljubljanske Filozofske fakultete, bi pričakoval, da bodo spremembe del premisleka o šolskem sistemu kot celoti. "Lahko bi rekli, da pri sistemskih rešitvah na področju osnovnošolskega izobraževanja ni nič novega. In čeprav se res vsi zavedamo, da je to področje treba urediti, smo spet priče nekaterim predlogom sprememb, ki niso najbolj premišljeni."
Danes je prvi dan nove ekonomske realnosti: za Evropsko unijo in še okoli 60 držav začenjajo veljati še višje dodatne ameriške carine. Evropa se sooča z dilemo, ali naj odgovori na Trumpove pritiske z odločno protireakcijo ali naj umirjeno počaka, da ga h koraku nazaj prisilijo Američani sami. V tokratni epizodi Ob osmih o tem, ali naj se pripravimo na krizo - gost je strokovnjak za mednarodno politično ekonomijo Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.
Je nasilja med mladostniki vse več ali se o njem le več pogovarjamo? Pandorino skrinjico tokratnih debat je odprl posnetek brutalnega pretepanja mladih na Ptuju, zdaj pa se tudi na nas obračajo starši, ki se počutijo nemočni, predvsem ko morajo svojega otroka, ki je žrtev nasilja, pustiti nazaj v stik z nasilneži - recimo v šolo. O vsem tem v tokratni epizodi Ob osmih s sociologinjo Lucijo Čevnik.
Socialni partnerji so v sredo potrdili usklajenost pokojninske zakonodaje z dvodnevnim zamikom, ki je nastal, ker se delodajalci niso strinjali, da bi se v zameno za nespremenjene prispevne stopnje odrekli nadaljnjim potezam glede dolgotrajne oskrbe. Ta tema bo očitno še žgoča. Prvi mejnik se bo zgodil 1. julija, ko naj bi začeli plačevati poseben prispevek za dolgotrajno oskrbo: delodajalci, zaposleni in upokojenci po en odstotek bruto plače oziroma pokojnine, samozaposleni kmetje pa po dva odstotka. Že letos naj bi to prineslo 255 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa krepko več od 600, celo 700 milijonov. V tokratni epizodi Ob osmih novinarka Radia Slovenija Alenka Terlep komentira, kaj bomo za to dobili.
Nizozemska slovi po svojem javnem prometu, ki je v resnici učinkovit in uporabniku prijazen preplet različnih prevoznih sredstev. Da so prišli do te točke, so Nizozemci 50 let delali poskuse in napake, zdaj pa pomagajo drugim, da jim teh napak ni treba ponavljati. Prav ob takšni priložnosti so se naši tokratni sogovorniki mudili v Sloveniji. Kako je torej videti učinkovit sistem, kjer je javni prevoz večinoma prva izbira, v tokratni epizodi Ob osmih.
Sodišče v Parizu namerava o pritožbi nekdanje vodje skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen odločati pred predsedniškimi volitvami. V primeru ugodne sodbe bi ji to omogočilo kandidaturo na volitvah leta 2027. Le Pen poudarja, da je sistem nanjo odvrgel atomsko bombo, ker ankete kažejo, da bi zmagala. Je res sodstvo poseglo v volitve, kakšne bodo posledice sodbe za francosko ter širšo evropsko družbo in kako to občutijo v Franciji? O tem v tokratni epizodi Ob osmih na Prvem z v Franciji živečo slovensko pisateljico Brino Svit.
Drugi tir bo dokončan do konca marca 2026, "Tivolski lok" za tovorne vlake pa bi lahko - če bo to izvedljivo - dobili že v letu ali dveh. Tako pravi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki v tokratni epizodi Ob osmih pojasnjuje, kako daleč so največji obstoječi infrastrukturni projekti in kakšni so načrti za prihodnost. Pojasnjuje tudi več desetmilijonsko naložbo v železniško postajo Jesenice in skrbi z roki na Tretji osi, pa tudi to, ali bo slovenska prometna infrastruktura postala del naložb v obrambo oziroma odpornost. To je prva od dveh epizod o prometni prihodnosti, ki jo pripravljamo v tem tednu.
Teden so na medijskem področju zaznamovala odpuščanja na časniku Večer, ki je ostal tudi brez urednika sobotne priloge, in novica, da italijanski časopis Il Foglio svojo prilogo poskusno ustvarja izključno z umetno inteligenco. Gre za dve plati istega kovanca - oboje namreč iz enačbe izključuje kakovostno novinarstvo. O tem, kaj to pomeni za prihodnost demokracije, v tokratni epizodi Ob osmih s strokovnjakinjo za medije Sandro Bašič Hrvatin s Fakultete za humanistične študije v Kopru.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je te dni v Sloveniji, v enem od tvitov iz domovine je poudarila vrednote demokracije, solidarnosti in pravne države. Da je vse troje v Vučićevi Srbiji razpadlo, že od novembra tam kriči na sto tisoče protestnikov. Zato je številne razočaralo dejstvo, da je komisarka sprejela Vučića kmalu po tisti razgreti soboti, ko naj bi na demonstracijah zapel tudi zloglasni zvočni top, in na istem omrežju X pisala celo o konstruktivnem pogovoru - o protestih pa nič. Zakaj je tako, kako v Bruslju gledajo na napetosti na Zahodnem Balkanu in kakšni izzivi so pred Evropsko unijo, v prvem intervjuju z Marto Kos za slovenske medije po prevzetju komisarskega položaja.
V začetku tedna so se končala pogajanja o pokojninski reformi, ki med drugim predvideva postopno zvišanje upokojitvene starosti, pa tudi drugačen izračun pokojninske osnove. Delovna doba ostaja 40 let. Kako na daljšanje delovne dobe gledajo mladi, jih skrbi, ali jih bo sploh pričakal vzdržen sistem? V oddaji Ob osmih o tem z Mojco Žerak, predsednico sindikata Mladi Plus.
Se zeleni prehod umika orožju? Posledice evropske ugotovitve, da smo varnost in oboroževanje predolgo prepuščali drugim, bodo za seboj zagotovo potegnile marsikaj. Kje je v tem prepletu dolga leta opevani zeleni prehod, natančneje evropska avtomobilska industrija? Kaj pa Slovenija - bi morala ob nemških težavah široko odpreti vrata Kitajcem? O tem se v tokratni epizodi oddaje Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Brglezom, direktorjem inštituta za civilizacijo in kulturo in strokovnjakom s področja mobilnosti.
Pred desetimi dnevi je Evropska komisija sporočila, da bo Slovenija prejela več kot 67 milijonov evrov za postavitev drugega superračunalnika pri nas. Tudi ta bo stal v Mariboru. 150 milijonski projekt naj bi prispeval k pozicioniranju Slovenije kot ključnega središča umetne inteligence v Evrop. Kako si sploh predstavljati ta superračunalnik, bo odvečna toplota lahko res ogrevala Maribor in ali postajamo evropska Silicijeva dolina? V tokratni epizodi Ob osmih gostimo Žigo Zebca, koordinatorja za mednarodne projekte na mariborskem Institutu informacijskih znanosti, ki je nosilec projekta.
Zdi se, da se je Evropa ujela v oboroževalno histerijo, ki jo vodijo različni interesi, slovenska politika pa temu sledi. Premier Robert Golob je načrt vlaganja v obrambne zmogljivosti napovedal do konca aprila, nelagodje ob tej temi pa je za levosredinsko koalicijo več kot očitno. "Do zdaj je veljalo, da leva sredina in tudi normalna desnica ni rožljala z orožjem, zdaj pa se je to začelo intenzivno dogajati v celotni Evropi," v podkastu Ob osmih pravi politolog Igor Lukšič, ki meni, da je že tretje oboroževanje Evrope, zlasti pa Nemčije v minulih približno 100 letih, zelo nepremišljena poteza.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom privolil v 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Je to lahko korak do trajnega miru? In ali se bo trajni mir sploh kdaj naselil v Gazo, kjer Izrael spet seje smrt? Odgovore v tokratni epizodi Ob osmih iščemo s profesorjem in dekanom na Fakulteti za družbene vede Iztokom Prezljem.
Kaj po množičnih protestih v Srbiji? Ali se iz več sto tisoč glave množice razvija politično gibanje, ki bi prevzelo odgovornost in Srbijo usmerilo na novo pot? Predsednik Aleksandar Vučić se, tudi ob molku iz Bruslja, še vedno zdi trdno zasidran na čelu države. Bo prej popustil on ali protestniki? V tokratni epizodi Ob osmih o tem s sociologinjo Tamaro Pavasović Trošt z ljubljanske ekonomske fakultete.
Škandal goljufanja z dresi v norveškem skakalnem taboru odpira številna vprašanja o prihodnosti tega športa. Tehnološko je namreč v zadnjih letih tako napredoval, da se razlike ustvarjajo z milimetri pri opremi, nenazadnje pa je tudi to, kar je vetrna izravnava prinesla pri pravičnosti, morda vzela pri čaru tekmovanja. Ali vse to pomeni, da bodo vrh v prihodnje krojile le tehnološko najnaprednejše reprezentance, za talente iz drugih držav pa ne bo prostora? In kakšno vrzel bi v tem kontekstu prineslo obglavljenje norveškega skakalnega vrha? V oddaji Ob osmih o tem z glavnim trenerjem slovenskih skakalcev Robertom Hrgoto, ki smo ga poklicali v Vikersund.
"Uživajte, dokler lahko", je stavek, ki ga verjetno nihče, ki je doživel epidemijo covida-19, ne bo pozabil. Avtor te izjave Jelko Kacin je na današnji dan pred petimi leti ob nastopu vlade Janeza Janše prevzel vodenje vladnega kriznega komuniciranja, dan pozneje pa je prvič stopil pred mikrofone. V naslednjih mesecih so nanj leteli številni očitki od načina komunikacije z javnostjo do tega, kdo se je sploh pojavljal na uradnih novinarskih konferencah. Za oddajo Ob osmih se je v pogovoru z Eriko Štular razgovoril o tem, kako to obdobje s petletne razdalje vidi sam. Oddaja je nastala v sklopu projekta Pet let pozneje, v katerem se na RTV že od januarja ukvarjamo s temami, povezanimi z epidemijo in njenimi posledicami. Vse lahko poiščete v naših arhivih oziroma na mmc podstrani 5 let pozneje, vsak petek izide tudi istoimenski podkast.
Neveljaven email naslov