Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
35 epizod
35 epizod
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
Prazniki so za mnoge čas topline, tradicije in druženja. Nekateri jih preživijo v krogu družine, ob vonju potice in okrašeni smrečici, drugi izkoristijo proste dni za pobeg v gore ali na potovanje. Morda pa je za vas božič le še en običajen dan brez posebnega pomena? V naši današnji anketi želimo izvedeti prav to - kako vi preživljate božične praznike? Katera božična jed je nepogrešljiva na vaši mizi? Ali v decembru občutite »praznični stres«? Ste med tistimi, ki radi obujajo stare običaje, pripravljajo jaslice in pojejo božične pesmi, ali iščete nove načine za praznovanje?
V prazničnem času, ko ulice zaživijo v soju luči in zvokih veselja, se pogosto pojavijo tudi moteči zvoki petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Močni poki, svetlobni učinki so za nekatere nepogrešljiv del prazničnega vzdušja, za druge pa nezaželena motnja, ki povzroča strah in nelagodje. Pokanje petard sicer morda prinaša trenutke zabave, a lahko povzroči resne posledice. Poškodbe rok in oči, požari ter strah pri ljudeh in živalih so pogosti spremljevalci praznikov. Veterinarji opozarjajo, da se živali zaradi glasnih eksplozij pogosto prestrašijo, kar lahko vodi v beg ali celo poškodbe. Kje je meja med prazničnim vzdušjem in ogrožanjem varnosti? Kaj vam pomeni uporaba petard – je to tradicija, brez katere si praznikov ne predstavljate, ali bi lahko uživali tudi brez tega? Menite, da bi morala biti uporaba petard v prazničnem času strožje omejena ali prepovedana? Ali ste že kdaj imeli negativno izkušnjo s pokanjem petard? V zadnjih letih se zdi, da se vedno več posameznikov zaveda, da je mogoče pričarati čarobno praznično vzdušje tudi brez nepotrebnega hrupa in tveganja. Pa je res tako? Več v tokratni anketi.
December je čas obdarovanja, ko nas obiščejo trije dobri možje, prvi izmed njih pa je prav sveti Miklavž. Svetnik obdarovanja in dobrodelnosti, prinaša darila otrokom - pa tudi odraslim, ki se radi prepustijo čarobnosti tradicije. Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost. Rodil se je v premožni družini, vendar je bogastvo razdajal revnim in pomoči potrebnim. Njegova legenda o dobrodelnosti in obdarovanju je tako močna, da je Miklavž postal eden najbolj priljubljenih svetnikov predvsem v alpskih deželah, kjer je običaj globoko zakoreninjen. Kaj ste pa vi danes dobili za Miklavža? Ste v košarah našli sadje, kakšno sladkarijo ali kaj večjega? V današnji anketi raziskujemo, kdo izmed dobrih mož obdaruje danes in kako se skozi čas obdarovanje spreminja
Črni petek je že nekaj let stalnica v našem koledarju. To obdobje, polno obljub o neverjetnih popustih in neprekosljivih ponudbah, je za mnoge postalo sinonim za nakupovalno mrzlico. Potrošniške organizacije nas že lep čas opozarjajo, da je potrebna velika previdnost. Mnoge trgovine z različnimi triki poskušajo pritegniti našo pozornost in nas spodbuditi k impulzivnim nakupom. Nakupovalna evforija lahko vodi tudi v nepotrebno zadolževanje in kopičenje stvari, ki jih ne potrebujemo. Kaj je torej Črni petek – praznik popustov ali potrošniška past? Kakšno je vaše mnenje o popustih na črni petek? Ali običajno kupujete izdelke v času akcij? Se zgodi, da kupite izdelek, ki ga kasneje ocenite kot nepotreben? Nakupovalni utrip smo izmerili v tokratni anketi.
Pravljice so že stoletja sestavni del odraščanja in zajeten vir domišljije. Danes jih otroci ne srečujejo le v knjigah, ampak tudi v drugačnih oblikah, kot so zvočne knjige in podkasti za otroke. Kljub vsem možnostim mnogi starši in stari starši še vedno prisegajo na tradicionalno branje. Pravijo, da osebni stik, toplina glasu in skupen čas ob knjigi ustvarijo neprecenljive trenutke. Kaj pravite vi? Ali še berete otrokom pravljice? Katero pravljico ste najraje prebirali kot otroci? Morda imate zdaj raje podkaste ali zvočne knjige? V petkovi anketi nas je zanimalo, kako pri vas ohranjate stik s pravljicami.
Z letošnjo razglasitvijo celega tedna slovenske hrane dajemo pomemben pečat naši, slovenski hrani oziroma hrani iz lokalnega okolja. S to pobudo želijo osvetliti pomen lokalnih izdelkov, podpreti domače proizvajalce, ohraniti delovna mesta v lokalnem okolju ter spodbuditi potrošnike k razmisleku o svojih nakupovalnih navadah. Ste med tistimi, ki pozorno pregledujejo etikete in izbirajo slovenske izdelke, tudi če so nekoliko dražji? Ali pa je cena tista, ki odloča o vaši izbiri? Sodelujte v naši anketi in delite svoje mnenje – kaj vam pomeni lokalno pridelana hrane, kakšen vpliv ima na vašo izbiro, ter ali vas posebne oznake kakovosti prepričajo, da posežete po slovenskih izdelkih.
Vsake štiri leta pritegnejo ameriške predsedniške volitve pozornost svetovne javnosti, vključno s Slovenijo. Zgodbe o napetih kampanjah, rezultatih glasovanj, celo teorijah zarote in morebitnih spremembah na mednarodnem prizorišču prevzamejo tudi naše medije. Zato se postavlja vprašanje – ali so ameriške volitve resnično pomembne za Slovenijo in zakaj bi nas morale zanimati? Je sploh važno za našo državo, kdo je predsednik ZDA, nas je zanimalo v jutranji anketi!
Bliža se 1. november, praznik, ki je že stoletja globoko vpet v našo kulturo kot dan, ko se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Na ta dan mnogi obiščejo pokopališča, urejajo grobove, prižigajo sveče in polagajo cvetje, velikokrat se ob grobu zbere celotna družina. Gre za tradicijo, ki nosi globok pomen, predvsem za starejše generacije. Prav starejši čutijo dolžnost do pokojnih, da ohranjajo njihov spomin. Zanje to ni zgolj obveza. Urejanje groba je zanje ritual, ki izraža spoštovanje in hvaležnost, grob postane prostor spomina na tiste, ki so bili nekoč del naših življenj. Kaj pa mladi? Ali še vedno doživljajo obisk pokopališč kot del svoje identitete in tradicije? Kakšen pomen ima za vas obisk grobov? Je to tradicija, obveza, ali način ohranjanja spomina? Kako ohranjate to tradicijo?
V zadnjih letih se tehnologija umetne inteligence (UI) hitro razvija in postaja vse bolj prisotna v vsakdanjem življenju. Od pametnih naprav, ki jih uporabljamo doma, do zapletenih sistemov, ki poganjajo podjetja, UI spreminja način, kako delamo in živimo. Razprava o umetni inteligenci in delovnih mestih je vse bolj aktualna. Medtem ko nekateri vidijo UI kot zaveznika, ki bo izboljšal naša življenja in ustvaril nove priložnosti, drugi opozarjajo na tveganja. Vendar se ob teh spremembah pojavlja pomembno vprašanje: ali umetna inteligenca izboljšuje ali ogroža delovna mesta? To je bila tema petkove ankete. Poslušalce smo vprašali tudi, kakšne so prednosti in slabosti uporabe umetne inteligence?
V sodobnem delovnem okolju se zaposleni pogosto soočajo z različnimi izzivi, ki lahko dolgoročno vplivajo na njihovo zdravje. Čeprav so službe postale bolj digitalizirane in se fizične obremenitve zmanjšujejo, so nove oblike zdravstvenih težav postale vsakdan. Delo za računalnikom, dolgotrajno sedenje, slaba drža ter dvigovanje težjih predmetov lahko resno ogrozijo naše zdravje, še posebej, če se teh tveganj ne zavedamo pravočasno. Med najpogostejše težave sodijo bolečine v hrbtu, vratu, ramenih in okončinah. Delo pred računalnikom več ur na dan lahko vodi v slabo držo, kar obremenjuje hrbtenico in povzroča kronične bolečine. Poleg tega dolgotrajno sedenje upočasni cirkulacijo krvi v nogah, kar lahko povzroči otekanje nog in dolgoročne težave s krčnimi žilami. Kakšni so najpogostejši problemi, s katerimi se soočate na delovnem mestu, in kako jih lahko preprečimo, smo preverili v petkovi anketi.
Pridobitev vozniškega izpita je eden ključnih mejnikov v življenju, saj predstavlja prehod v svet samostojnosti in mobilnosti. Toda ta pot je lahko dolga, stresna in finančno precej zahtevna. V današnjem anketi smo preverili, koliko stane vozniški izpit in kako smo ga nekoč opravljali v primerjavi z današnjimi čas. Vozniški izpit ni poceni, kar lahko marsikomu predstavlja izziv. Stroški se začnejo že z vpisom v avtošolo. Največji finančni zalogaj so ure vožnje. Celotna cena vozniškega izpita se lahko povzpne tudi do 1500 evrov ali celo več. Kako se spominjate tistih dnevov, ko ste prvič sedli za volan? Včasih je veljalo, da nas vozniški izpit stane za eno plačo. Je danes še tako?
Zastopanost žensk v politiki in gospodarstvu je ključen pokazatelj napredka na področju enakopravnosti spolov, saj odraža stopnjo vključevanja žensk v ključne odločevalske procese. Kljub napredku na mnogih področjih so ženske še vedno premalo zastopane na vodilnih mestih. Evropski parlament si nenehno prizadeva za enakopravnost spolov, a so ženske v politiki in v javnem življenju na lokalni, državni in evropski ravni še zmeraj manj zastopane od moških. Junija 2024 so Evropejci izvolili 720 evropskih poslancev, med katerimi je 385 % žensk. Podobno kot v politiki tudi v gospodarstvu ženske težje prodrejo na najvišje položaje. Kvote so torej le začasni mehanizem, ki pomaga hitreje preseči zgodovinske neenakosti. Kljub pozitivnim učinkom pa nasprotniki kvot trdijo, da te omejujejo svobodno izbiro in povzročajo favoriziranje žensk zgolj na podlagi spola, ne pa sposobnosti. Dolgoročni cilj pa mora biti ustvarjanje takšnega okolja, kjer bo zastopanost žensk naravno enakovredna, brez potrebe po dodatnih ukrepih. Kako ocenjujete trenutni položaj žensk v Sloveniji in ali so ženske kvote v politiki in gospodarstvu učinkovito orodje za povečanje enakopravnosti, smo vas spraševali v tokratni anketi.
Vročinski valovi in podnebne spremembe močno vplivajo na naš vsakdan. V Italiji, kjer učenci in učitelji uživajo tri mesece dolge poletne počitnice, nekateri sindikati in združenja učiteljev spričo podnebnih sprememb in poletne vročine, ki v zadnjem času zaznamuje poletne mesece, zahtevajo spremembo šolskega koledarja. Pri tem pozivajo k podaljšanju poletnih počitnic v oktober. Na drugi strani pa številna združenja staršev opozarjajo, da je že trimesečno zaprtje šol od začetka junija do začetka septembra predolgo, tudi zato, ker so Italijani po dolžini šolskih poletnih počitnic v Evropi na samem vrhu. Skupno trajanje počitnic v sklopu enega šolskega leta se prav tako razlikuje, v večini držav znaša med 100 in 120 dnevi na leto. Slovenija se s 95 dnevi nahaja pod spodnjim pragom tega povprečja. Pri nas pobude o podaljšanju poletnih počitnic še ni, smo pa vseeno želeli izvedeti, kaj o tej temi menite vi! Ali bi bilo smiselno podaljšati poletne počitnice in ali imajo naši učenci in učenke preveč počitnic?
Za marsikoga je prvi šolski dan eden izmed najlepših trenutkov v življenju. Obdobje, ko se prepletajo vznemirjenje, radovednost in kanček strahu pred neznanim. Vstop v šolo predstavlja začetek novega poglavja, kjer otroci spoznavajo nove prijatelje, učitelje in se soočajo z izzivi, ki jih čakajo. Ko se spominjamo svojega prvega šolskega dne, nas preplavi občutek nostalgične topline. Vse se je zdelo tako veliko in čarobno. Z velikimi očmi smo občudovali svojo novo šolsko torbo, ki je bila napolnjena z zvezki, svinčniki in barvicami. Oblekli smo novo obleko, ki jo je mama skrbno pripravila že prejšnji večer. Za vsakega izmed nas, ki se spominjamo svojega prvega šolskega dne, je ta dan posebno dragocen. Kako pa se ga spominjate vi? V petkovi jutranji anketi so nas poklicale tudi Silvestra, Dragica in Mojca.
V svetu mode se je v zadnjih desetletjih zgodil dramatičen premik. Naš odnos do oblačil se je temeljito spremenil, pri čemer sta kakovost in trajnost postali skoraj nepomembni, medtem ko sta hitrost in cena prevzela vodilno vlogo. Se vam je kdaj zdelo, da imate preveč oblačil, pa kljub temu vedno znova kupujete nova? Zakaj potrebujemo deset nekvalitetnih puloverjev, če nosimo le dva, pet se jih je že po prvem pranju skrčilo v sušilnem stroju, trije nam pa sploh niso bili všeč, a smo jih vseeno kupili? Kdaj ste nazadnje kupili nekaj dražjega, kar je trajno in izdelano na trajnosten način? Prisluhnite današnji anketi in se z nami vprašajte, ali je manj lahko več.
Spoštovanje, medsebojna pomoč in sožitje so vrednote, ki nas povezujejo ne glede na starost. V času, ko se svet hitro spreminja in ko se pogosto pozablja na vrednote, ki so nas izoblikovale, je pomembno, da se spomnimo na pomen povezanosti med generacijami. Medgeneracijska solidarnost ni le izraz – to je nit, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost. Skozi njo mladi pridobivajo izkušnje starejših, starejši pa uživajo v energiji in svežih pogledih, ki jih prinašajo mlajše generacije. V današnji jutranji anketi bomo govorili o tem. Ali danes mladi še spoštujejo starejše? Kaj se lahko mladi danes naučijo od starejših in kaj starejši od mladih?
Mineva leto dni odkar so našo državo prizadele najhujše poplave v naši zgodovini. Nekoč znane pokrajine in mesta so postali neprepoznavne, številni domovi so bili uničeni, življenja izgubljena. Tudi po letu dni je pred nami dolga pot okrevanja, ki zahteva sodelovanje vseh deležnikov: države, občin, gospodarstva, civilne družbe in posameznikov. V današnji anketi nas zanima, če smo danes kaj drugače pripravljeni kot tedaj? Je država naredila dovolj? Do sedaj je le ena družina dočakala novo domovanje, pa še to je zgradil donator. Ste mislili, da bo šlo hitreje? Smo očitno spoznali, da so naravne nesreče neizogibne.
V Parizu so se s prvimi tekmovanji začele olimpijske igre. Na uradnem odprtju, paradi narodov, na reki Seni se bo predstavila tudi 90-članska ekipa športnikov, najštevilčnejša doslej, ki bo zastopala Slovenijo. Olimpijske igre so veliko več kot le športno tekmovanje. To je priložnost za kulturne izmenjave, spodbujanje miru in medsebojnega spoštovanja ter praznovanje športnih dosežkov. Vsi skupaj bomo držali pesti za naše športnike in uživali v trenutkih, ki nas bodo znova povezovali. Kaj pa vi, boste spremljali olimpijado v Parizu? Boste navijali za naše olimpijce? Kdo se bo najbolje odrezal in komu napovedujete medaljo? Olimpijski utrip smo izmerili v petkovi jutranji anketi.
Vprašanje o zagotavljanju brezplačne vode iz pipe v gostinskih lokalih je vedno bolj aktualno. Zagovorniki te ideje trdijo, da je dostop do čiste pitne vode osnovna pravica vsakega posameznika. Menijo, da bi uzakonitev brezplačne vode iz pipe pripomogla k zmanjšanju uporabe plastenk, kar bi pozitivno vplivalo na okolje. Poleg tega bi takšen ukrep lahko izboljšal izkušnjo gostov in spodbudil odgovorno ravnanje z vodo. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi to pomenilo dodatne stroške za gostinske lokale, prav tako se sprašujejo, ali bi bili gostje dovolj hvaležni za to storitev ali bi jo jemali kot samoumevno. Kakšna so vaša mnenja? Bi podprli takšen zakon? Ste že plačali za vodo iz pipe in kaj pravijo gostinci, gostje lokala ter naši poslušalci?
Primorska je že nekaj dni v primežu vročinskega vala. Letos je to drugi, ampak za razliko od junijskega prinaša še višje temperature. Agencija za okolje je že v torek izdala oranžno opozorilo zaradi visokih temperatur. Živo srebro se je po nižinah povzpelo do 36 stopinj. Najbolj vroče je bilo na Goriškem, kjer sonce neusmiljeno pripeka že nekaj dni. Zato je pomembno, da se ustrezno zaščitimo in se ohladimo. Kako vročina vpliva na vaše počutje in kakšne ukrepe običajno sprejmete, da se zaščitite pred pripeko? Čeprav bi morda lahko spekli jajce na pločniku, vam vseeno priporočamo, da za zajtrk uporabite štedilnik in prisluhnite današnji anketi. Vprašali smo vas, kako prenašate vročino in ali so vročinski valovi postali pogostejši kot nekoč?
Neveljaven email naslov